Tuka nam }e ni pomogne u{te edno predanie od drevnomakedonskata mitologija koe zboruva za pticata Feniks. Velime }e ni pomogne bidej}i starite, pa i sovremenite Grci se smetaa za potomci na Fenikijcite, ne vodej}i smetka deka pri nivnoto nadovrzuvawe na drevnomakedonskata mitologija, tie kako pleme na arapskiot gen ostavile mnogu tragi vo paleolingvistikata od nivniot iskonski jazik- arapskiot.

Za tatkovina na ovaa mitolo{ka ptica se smeta Indija, i e stara, kolku i vremeto koga Vindite bea istisnati od dene{na Indija i Indonezija. Grcite nea ~estopati ja upotrebuvaa na monetite nare~eni drahmi, poznat arapski termin za merka, ne samo vo parite, tuku i vo mereweto na te`ini kako del od okata (edna oka = 600 drama). Nea Grcite ja zamisluvale kako sli~na na folot ili paunot. Ovaa legendarna ptica postoi i vo drevnoruskata mitologija, no so drugo ime, `ar-ptica. Taa, kako i feniksot, "poseduvala" pozlateni i crveni krilja koi pu{taat svetlina.

Feniksot nema roditeli, negoviot gen e sonceto, odnosno son~evite zraci. Tuka vedna{ ni ja napomnuva yvezdata na Yeus, koja{to vo monoteizmot minuva vo oreol, no bez zraci. Taa vo drevnomakedonskata mitologija e pronajdena kako oreol, zad temeto na Yeus, nekade vo vremeto na krajot od neolitot i po~etokot na bronzata. Feniksot ne se hrani od plodovite na zemjata, tuku od mirisot vo koj po 500 godini "`ivot" umira. Feniksot pred samata smrt gradi gnezdo na vrvot na palmata i vo nego ja polaga mirtata i cimetot. Ovaa ptica, vo mirisot na gnezdoto go zavr{uva svojot `ivot i od negoviot prav se ra|a mladiot feniks koj gi oblepuva tatkovite ostatoci so izmir, a potoa gi iznesuva od gradot Hemipol i gi pogrebuva vo hramot na Helij (Ilij).

Tokmu poslednava re~enica od predanieto & pomaga na na{ata paleolingvistika, koja{to Donald Herden nitu ja spomnuva, a kamo li da ja komentira. Nie, denes, nea ja poseduvame i vo pismena forma od nadgroben spomenik pronajden vo lokalitetot Cerje, kaj seloto Govrlevo vo okolinata na Skopje od vremeto na predistoriskata populacija na Balkanot koja glasi:

Kre{t se si u lt sl s iqu. Ovoj posledniov termin pretstavuva imenka vo dativna drevnomakedonska forma, a vo nominativ taa zvu~ela Iqi (Ilij) {to vo prevod na dene{niot makedonski literaturen jazik zna~i sonce.

U{te daleku vo minatoto, pi{uva Donald Harden, Fenikijcite bile re~isi me|u prvite kako istra`uva~i, a kako kolonizatori edni od retkite po Grcite (strana 10).

Kakov apsurd, kakva neinformiranost, kakvi osnovni gre{ki za narodot za koj Donald Harden re{il da pi{uva. Pred s#, drevnite Grci svojot pohod go zapo~aa istisnati od dene{en Irak.

Kako {to konstatiravme, nivnite arapizmi gi izdavaat deka tie se od genot na populacijata na Arapskiot Poluostrov. Grcite bea mnogu pomal narod vo sporedba so Fenikijcite i stignaa do dene{niot Neapol vo Italija, koj be{e osnovan od niv kako konkurenti na moreto, vedna{ po izgradbata na Kartagina. Nivnata kolonizatorska kariera zavr{ila na italijanskite prostori i toa samo vo ju`niot del na Italija. Fenikijcite- dojdenci od Indonezija, go imaa okupirano celoto krajbre`je na Arapskiot Poluostrov i vo prodol`enie, celiot severen breg na afrikanskiot kontinent, a preku portugalskiot i {panskiot za {to svedo~i Kartagina dva ili Nova Kartagina. Preku Iberija, Galija, Ligurija gi prekosuvaat italijanskite Alpi, pa preku cela severna Italija, Etrurija, stignuvaat do bregovite na zapadniot Jadran, zapo~nuvaj}i go gradot Kanae. Toa e edna grupa Fenikijci, koja{to trgnala od novata Kartagina, (Noviot Novgrad).

Edna druga fenikijska populacija go minala procepot na Gibraltar, niz zapadnite bregovi na dene{na Portugalija i [panija, ostavaj}i sekade toponimski tragi, pa preku britanskite ostrovi gi ostavila zad sebe od niv izgradenite gradovi Glazgov i Ternovo. Za da go potvrdime likot na genot na Fenikijcite }e gi spomneme imenkite od paleolingvistikata. Sporedete: Pirinejski Poluostrov so Pirin Planina vo Makedonija; gradot Glazgov so rekata Glazne vo pirinskiot del na Makedonija; gradot Ternovo soTrnovo vo Makedonija; Tirnovo vo Tesalija; Trnaa (dene{na Tirana), vo Albanija; Veliko i Malo Trnovo vo Bugarija i bezbroj Trwe {irum ju`nite, zapadnite i isto~nite zemji na vindskiot svet - dene{nite Sloveni, za da ja zavr{at morepolovskata mar{ruta od Indonezija (Vindskite ostrovi), s# do Skandinavija, so poslednata "stanica" na Fenikijcite - Finska (dene{na Filandija).

Donald Harden vo negovata kniga "Feni}anite" ni da gukne za ovie materijalni povr{inski zemski imiwa, koi po ni{to ne se razlikuvaat od tie {to gi najdoa Grcite vo Morea i vo ju`na Italija, kakov {to e slu~ajot so imeto na ostrovot Kapri {to go ostavile fenikijskite moreplovci, dobien po pat na metateza, Karpi-Kapri - Karpatos - Karpatite i na sekoj ~ekor Karpi {irum Mediteranot i Morea, na primer gradot Karpenisi!