|
Aktivnostite na Makedoncite od Pirinska Makedonija IZLEZE AVGUSTOVSKIOT BROJ NA "NARODNA VOLJA" Pi{uva: Aleksandar Donski
D enovive izleze od pe~at najnoviot (avgustovski) broj na, zasega edinstveniot, makedonski nacionalen vesnik vo pirinskiot del na Makedonija - vesnikot "Narodna Volja". I ovoj broj, kako i prethodnite, donesuva interesni sodr`ini od oblasta na makedonskata sega{nost i minato. Na naslovnata stranica, kako i obi~no, se nao|a komentarot od glavniot i odgovoren urednik na "Narodna Volja", g. Jan Pirinski. Vo komentarot pod naslov "Kako da vi veruvame gospoda?", g. Pirinski potsetuva na golemobugarskite aspiracii kon Makedonija, artikulirani glavno preku vrhovisti~kite institucii vo Bugarija, kako {to se t.n. "Makedonski nau~en institut" i drugi sli~ni na nego. Na naslovnata stranica e i najavata na izvonrednata statija od avtorot (pod psevdonim) Pirinka Egejska, koja nosi naslov: "Tragedijata na ilindenskite begalci". Vo ovaa statija avtorot za prvpat iznesuva podatoci, od koi se gleda deka Bugarija, iako primila okolu 30.000 Makedonci - begalci od vremeto na Ilindenskoto vostanie, sepak bugarskata dr`ava ne podignala nitu eden {ator za ovie begalci. Bugarskiot narod, a ne dr`avata bile tie koi im pru`ile pomo{ na begalcite. Statijata e potkrepena i so pesnata na Peju Javorov, pod naslov "Beglci", vo koja, niz stihovite na ovoj poznat bugarski poet, jasno se opi{ani makite na koi naiduvale makedonskite begalci od vremeto na Ilindenskoto vostanie za vreme na svojot prestoj vo Bugarija.NIZ STRANICITE NA "NARODNA VOLJA" Na tretata stranica prodol`uva feqtonot pod naslov "Kratka istorija na Makedonija" od izvonredniot makedonski istori~ar od Bugarija, koj se potpi{uva so psevdonimot Sarisa Paraos. Ovoj istori~ar ne prestanuva prijatno da gi iznenaduva qubitelite na makedonskata istorija so sopstvenite otkritija za na{ata istorija. Taka, ovoj pat toj go obrabotuva periodot na vladeeweto na Krali Marko so Makedonija. Pritoa iznesuva, za makedonskata istoriografija, dosega nepoznati (pa duri i senzacionalni!) svedo{tva od stranski izvori (italijanski, francuski i germanski), vo koi, Krali Marko sosema jasno e opi{an kako (citat): "Krali Marko Makedonski", ili kako "makedonski knez" i sl. Navistina Sarisa Paraos zaslu`uva po~esno mesto vo makedonskata istoriografija i negovite trudovi treba {to pobrgu da se najdat i na stranicite na makedonskiot pe~at. Na istata stranica e i statijata od Vlado Stojanovski pod naslov "Politi~ki gode` pod kriloto na vrhovizmot", vo koja, toj iznesuva zagri`uva~ki podatoci za zaedni~kata veb-stranica na Internet, sozdadena zaedni~ki od VMRO-DPMNE i VMRO-SMD od Sofija. Stojanovski se pra{uva zo{to VMRO-DPMNE tolku poslu{ni~ki "{uruva" so oficijalnata vlast vo Sofija, bez da poka`e nikakov interes za pravata na Makedoncite vo Bugarija? Stojanovski zagri`eno pi{uva:"Ako u{te sega ne ja alarmirale op{tesvenata javnost za politi~kiot brak pome|u Georgievski i Kostov, no i za iskriveniot nacionalen mirogled na lu|eto od ulica 'Petar Drap{in' 36, Skopje, i nivnata pregratka so, izgubenite vo maglata, vrhovisti od sofiskata ulica 'Pirotska', mo`ebi po nekoe vreme }e bide predocna." Na ~etvrtata stranica e krajot od feqtonot pod naslov "Na{ite nacionalni prava - himera ili bliska realnost?" od avtorot S. Ratevski, vo koj toj pravi temelna i iscrpna analiza za celokupnata sostojba vo koja denes se nao|a borbata za nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija, davaj}i konstruktivni predlozi kako da se raboti ponatamu. Na istata stranica e objavena i `alnata vest za smrtta na makedonskiot aktivist od Pirinska Makedonija, Dimitar Ivanov Parapanov. Na dnoto od stranicata se predadeni aktuelni vesti vo vrska so Republika Makedonija. Sledi krajot na statijata "^ij naslednik e i zo{to postoi VMRO (SMD)?" ~ij avtor e ve}e spomenatiot S. Ratevski. I ovoj pat toj ubedlivo gi demaskira lagite za postoeweto na t.n. "VMRO" od Sofija, pri {to gi naveduva vistinskite pri~ini za postoeweto na ovaa organizacija, a toa se: antimakedonstvoto i borbata za li~na korist.
ZA MAKEDONSKITE NARODNI PESNI I ZA MAKEDONSKATA ISTORIJA Vo vesnikot se objaveni i tekstovite na makedonskite narodni pesni: "Blaguno dej~e" i "Ergen odev mamo", a objaven e i portret na neodamna po~inatiot poglavar na MPC, g. g. Mihail. Objaveno e i intervju so poznatiot makedonski folk-muzi~ar Milan Zavkov, po povod negovoto gostuvawe vo Blagoevgrad, a ovde e i statijata od redovniot sorabotnik na "Narodna Volja" Aleksandar Donski vo koja se pravi osvrt na nekolku gramati~ki formi od jazikot na anti~kite Makedonci, koi se sosema identi~ni so soodvetnite gramati~ki formi od dene{niot makedonski jazik. Avtorot Goce Jonkov e zastapen so kratkata statija "Dejci na zloto - vojvodi na ni{toto", vo koja toj im se potsmeva na t.n. "vojvodi" od t.n. "VMRO -SMD", za koi veli deka se vojvodi koi nikogo ne vodat. Sledi i 24-toto prodol`enie od feqtonot za Nikola Jonkov Vapcarov od avtorot Biljana Vardarska. Na osmata stranica se pomesteni dve statii od vnukata na Goce Del~ev, po~ituvanata Katerina Trajkova Nurxieva. Prvata statija se odnesuva na Pavel [atev, koj, od makedonski gemixija, stignal do samiot vrv vo vladata na Makedonija, no potoa bil uapsen od zloglasnata UDB-a bez nikakva seriozna pri~ina. Avtorkata si spomenuva za nejzinite sredbi so Pavel [atev, no i potsetuva deka toj u{te vo 1941 godina bil osuden na smrt od bugarskiot sud. Vtorata statija se odnesuva na ^ento i na negoviot revolucioneren pat, koga bil maltretiran od Srbite, no i apsen i ispra}an po logori od Bugarite. Na krajot ^ento e prinuden da podnese ostavka od strana na eksponentite na jugoslovenskiot reakcioneren komunisti~ki re`im. Od makedonskata istorija, zastapena e i statijata od d-r Ta{ko Bel~ev, pod naslov: "De{ifrirawe na drvnite zborovi". Na poslednata stranica e objavena pesnata "Ovaa Bugarija" od avtorot (pod psevdonim) Aleksandar Makedonski. Objaven e i povikot na OMO "Ilinden" za ilindenskata proslava na Samuliovata tvrdina. |