ISTORIJATA OD DRUG AGOL

ZA NAIVNOSTA NA ISTRA@UVA^ITE NA FENIKIJCITE

Pi{uva: Ta{ko BEL^EV

  • Tokmu tuka e naivnosta na istra`uva~ite {to Fenikijcite gi smetaat za istoriski narod i za niv zboruvaat bez osnova, a spored toa {to rekol Herodot, i gi klasificiraat deka tie po Grcite bile retki kolonizatori

Tie so vremeto go dobile imeto Pelaz- gi, od morskiot re~nikov fond Pelag vnatre{nosta na moreto za razlika od nesiite (ostrovite i krajbre`jata na kontinentite). I najgolemite laici od tipot na Donald Harden so negovata kniga Feni~anite priznavaat deka tie lu|e, iako bile malubrojni, zatoa galantni koi izvr{ile golemo vlijanie na svetskata istorija i raste`ot na civilizacijata.Tokmu tuka e naivnosta na istra`uva~ite {to Fenikijcite gi smetaat za istoriski narod i za niv zboruvaat bez osnova, a spored toa {to rekol Herodot i gi klasificiraat deka tie po Grcite bile retki kolonizatori. Se postavuva pra{aweto kako mo`ele da postojat po Grcite, koga samite stari Grci si priznavaat deka pismoto i celokupnata civilizacija so bogatata mitologija, politeizmot, eposot i drugi gi nasledile od Fenikijcite. Ako sudime po nivniot jazik }e konstatirame deka Grcite, Rimjanite i ostanatite indoevropski narodi bile opismeneti najmalku 10-12 mileniumi podocna od Fenikijcite. Pred s#, tie ja ostavija Vindskata toponimija vo Indija i Indonezija. Ako sudime po takanare~enata latinica {to ja upotrebuvaat site indoevropski narodi vo svetot nie deneska ja otkrivame vo svojata iskonska forma na crtici i reski i s# {to e de{ifrirano se odnesuva na pravindskiot gen, a pod ovoj zbor deneska se podrazbira praslovenski, ako im veruvame na germanskite paleolingvisti koi tvrdat deka Vindite i Slovenite se eden narod {to zna~i deka stanuva zbor za sinonim. Jas ne bi go ~epnal Donal Harden i negovata Fenikija, da ne be{e edna od izborot na pozicii posveteni na drevnite civilizacii i prevedena od na{ata izdava~ka ku}a "Misla".

 

BUGARSKA MAKEDONOFOBIJA

Se razbira kako antipod na akcijata {to ja zapo~naa makedonskite paleoarheolozi i paleolingvisti, ovaa kniga mene mi ja pripomnuva bugarskata akcija protiv drevnite makedonisti, {titej}i gi poziciite na tezata deka Slovenite za prvpat se pojavile na Balkanot vo VI i VII vek od na{ata era. Taka Bugarite od sredinata na nivnata Akademija na naukite, vo panikata pred makedonofobijata vedna{ po pojavuvaweto vo pe~at na knigata na @an ]uizjonie - Etnologija na Evropa, za da gi predupredat makedonskite paleoarheolozi i paleolingvisti koi so pomo{ta na jazikot na drevnite narodi ja otkrivaat pred svetot na naukata drevnomakedonskata civilizacija ne samo na Balkanot, tuku i vo Evropa, Azija i Afrika. Bo`em nie vr{ime slama, mlatime strni{ta, a tie, Bugarite i Grcite, se bazirale na golemite avtoriteti od tipot na Francuzinot @an ]uizjonie i anglosaksonecot Donald Harden za kogo se fatija na{ite poznava~i na drevnosta od "Misla". Prviot ne ja spomnuva Makedonija i drevnomakedonskata civilizacija, a vtoriot drevnosta na sredozemniot basen Azija, Afrika i Evropa ja zapo~naa so citirawe na Plutarh (ok. 50-125) i Apijan od Aleksandrija. Sme{no, no vistinito, so crno na belo pred beliot svet na naukata za eden narod od drevnomakedonskata mitologija.

Toj narod navistina ja do~eka i istorijata, no nego treba da go barame pred s# vo predistorijata. I toa }e go storime nie bidej}i Donald Harden nivniot gen go bara na pogre{no mesto.

 

FENIK VO MAKEDONSKATA MITOLOGIJA

Fenik vo makedonskata mitologija figurira kako kral na Fenikija koj }e stane i tatko na Evropa, a taa pak }e go pokloni svoeto ime na stariot kontinent. Se razbira preku qubovnata vrska so prvobogot na Gorata Olimp vo Makedonija.

Inaku vo edno od predanijata za eponimecot na Fenikija se veli deka Fenik bil sin na kralot Amintor. Koga ovoj ja isteral majka mu na Fenik od fenikijskoto kralstvo i ja dovel rusokosata ubavica, toga{ majka mu go nagovorila sinot Fenik da ja zavede mladata qubovnica na tatko mu. Sinot ja poslu{al majka si, no qubomorniot Amintor doznal koj mu e sopernik i go prokolnal sina si Fenik da ostane bez potomstvo. Sinot re{il da si go ubie rodeniot tatko, no po izma~uvaweto na sovesta koja go naterala da se otka`e od taa namera i re{il da bega od kralskiot dvor na Fenikija. Rodbinata celi devet dena go zadr`uvala vo kralskiot dvor, no na desettiot den Fenik oti{ol kaj kralot Pelej vo Tesalija, koj srde~no go primil i go napravil najdobar prijatel. Fenik, zapo~nal da go vospituva Ahil, a koga ovoj porasnal, Fenik ne se delel od nego tuku mu bil prv sovetnik. Za vreme na Trojanskata vojna, Fenik prodol`il da se gri`i za svojot vospitanik Agamemnon i go nazna~il za voda~ na pratenicite koi Morejcite gi ispratile da go molat naluteniot Ahil da ne se otka`uva od u~estvoto vo vojnata so Trojancite, odnosno od Ilijcite - Ilirite. Ottuka i naslovot na drevnomakedonskiot epos Ilijada.

Po smrtta na Patrokl srde~niot pobratim i veren prijatel na Ahil Fenik ne go napu{til svojot vospitanik, tuku storil s# {to e vozmo`no za da go ute{i. Na poznatite pogrebni igri po povod smrtta na Patrokl, Ahil go opredelil svojot vospituva~ da ja nadgleduva slikata vo celost. Vo edno drugo predanie se veli deka Fenik vo dvorot na tatka si stanal `rtva na la`no obvinuvawe. Amintorovata qubovnica Fitija (Klitija) se obiduvala da go zavede mladiot ubavec Fenik. A koga ovoj & ja otka`al qubovta bil obvinet za nasilstvo. Razdraznetiot i razgneven tatko ne mo`el da se vozdr`i, go oslepil sinot i toga{ nesre}niot sin izbegal od doma i oti{ol kaj kralot Pelej. Ovoj go odnel kaj mudriot Kentaur Hiron koj go izle~il vra}aj}i mu go vidot. A tamu go sretnal maliot Ahil i za da se oddol`i na tatko mu go prezel vo svoite race vospitanikot.

Po smrtta na Ahil, Fenik go dovel pod yidinite na Troja, Neoptolem sinot na junakot Ahil i so gordost gi sledel negovite juna~ki borbi. Po zavr{uvaweto na vojnata Fenik umrel vo Trakija, a Neoptolem go pogrebal so golema po~it.

(PRODOL@UVA)