Prodol`uvame so izva-doci od mojata neob-javena kniga pod rabo-ten naslov "Anti~ko- makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovie nekolku broevi }e pravime osvrt kon izvesen broj zborovi od anti~komakedonskiot jazik, koi o~igledno imaat t.n. "slovenski koren".

Glaukia(s) O~igledno deka asocira na dene{nata makedonska i op{toslovenska imenka glava.

Darron Ova e ime na makedonskiot bog na lekuvaweto, ~ija etimolo{ka i izgovorna sli~nost so dene{niot makedonski zbor dar, ve}e ja objasnivme.

Sopol(is) Ova sigurno e edno od najinteresnite imiwa {to predlagam da gi razgledame. Imeno, ova anti~komakedonsko ime go spomnuva Arijan, kako ime na makedonski oficer vo vojskata na Aleksandar Makedonski. Vo Re~nikot na Qubica Stankovska (str. 255), e zapi{ano potpolno istoto ime (Sopol), kako ime, koe bilo posvedo~eno kaj Makedonec od XVII vek. Ona {to e interesno e tvrdeweto na Stankovska deka etimologijata na ova ime e - slovenska! Vo vrska so ova Stankovska pi{uva:

Sopol, izvedeno od praslovenskiot koren sop plus sufiks ol, spored Sopotin, Sopotnik, spored staroslovenski sopol, XVII vek.

Vo prodol`enie avtorkata go dava i imeto Sopotin, ~ija etimologija ja objasnuva so staroslovenskiot termin za silen izvor. Se postavuva pra{aweto: od kade staroslovensko li~no ime me|u anti~kite Makedonci? Odgovor }e se obideme da dademe vo prodo`enie.

Stamen(os) Zborot stamen e poznat dene{en makedonski zbor i istiot, po svojot izgovor, celosno se poklopuva so ova ime {to go nosele anti~kite Makedonci.

Crater(us) I ova ime pretstavuva ~ist dene{en makedonski zbor (krater), {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici.

Temen(os) U{te eden ~ist dene{en makedonski zbor (temen), {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici.

Stasanor O~igledno deka i ovde imame sodr`ano dene{en makedonski zbor. Toa e zborot stasan.

Moma I ova anti~komakedonsko pajonsko `ensko ime se izgovara isto kako dene{niot makedonski naroden izraz za devojka, koj glasi: moma.

Sita I ova anti~komakedonsko pajonsko ime o~igledno deka pretstavuva ~ist slovenski zbor. Toa e zborot sita.

Silen(us) Ime na {umski demon od makedonskata mitologija (~ist dene{en makedonski zbor (silen), {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici). Silen(us) bil zaroben vo Makedonija, a Herodot spomenuva i edna frigiska prikazna za nego (poznata e etni~kata vrska pome|u Makedoncite i Brigite, koi, po nivnoto delumno zaminuvawe vo Azija, se narekle Frigi).

Zaika Ova e edno od najinteresnite anti~komakedonski `enski li~ni imiwa. Dali mo`ebi ne pretstavuva `enska forma od dene{niot makedonski zbor zaiak? Vpro~em i denes ima makedonski imiwa i prezimiwa izvedeni od imiwata na nekoi `ivotni: Volkashin, Lav, Yastre, Lisitshkov, Zaikov, Metshkarov, Ribarski i drugi.

Bollon I ova anti~komakedonsko ime ima o~igledna sli~nost so imenka so t.n. slovenski koren. Toa e zborot bolon.

Tata I ova li~no ime go ima kako skraten zbor za tatko (tata) vo pove}e t. n. slovenski jazici.

Ma Ime na makedonskata bo`ica-pramajka.Stanuva zbor za staro makedonskobrigisko bo`estvo, koe prvo se vikalo Amia (N. Proeva, cit. delo, str. 174). O~igledno deka od imeto na ova bo`estvo e nastanat zborot maika, {to denes go ima kaj pove}e narodi.

Vitel(is) U{te edno anti~komakedonsko ime koe li~i deka ima t.n. slovenski koren. Vo dene{niot makedonski jazik postoi imenkata vitel.

Sever(os) I ova anti~ko li~no ime sodr`i slovenski zbor. Toa e zborot sever.

Dimno(s) I ova anti~komakedonsko ime e re~isi isto kako dene{nata makedonska pridavka dimno.

Gonat(as) ^ist dene{en makedonski zbor, {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici. Toa e glagolot gonat.

Apell(es) ^ist dene{en makedonski zbor, {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici. Toa e zborot apel.

Caran(us) I ovde ima indicii deka se raboti za dene{en makedonski zbor, {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici. Toa e imenkata kruna. Isto taka, vo dene{niot makedonski jazik postoi i pridavkata karan.

Pyrrh(os) Li~i na dene{en makedonski zbor, {to go ima i kaj drugite t.n. slovenski jazici. Toa e zborot pir (pyr), {to zna~i proslava.

Hero Dali ova anti~komakedonsko `ensko ime doa|a od zborot he-roy?

Bere(s) I ova ime sodr`i t.n. slovenski zbor. Toa e glagolot bere.

Atarrhi(as) I ova ime, o~igledno deka vo sebe sodr`i slovenski zbor. Toa e zborot atar (naklonetost).

Gauan(us) Ova e staro originalno anti~komakedonsko ime. O~igledno li~i na glagolot gavenie, {to zna~i mamewe, no i na imenkata gaval, {to pretstavuva arhai~en zbor za kaval (kratok makedonski duva~ki instrument).

Derda(s) Anti~komakedonsko ma{ko ime. Vo dene{niot makedonski jazik postoi arhaizmot derd, {to zna~i maka.

Smila i Sane - anti~komakedonski gradovi na Halkidik. Smila i Sane denes postojat kako ~isti makedonski li~ni imiwa (Sane e ma{ko ime, a Smila - `ensko). Imeto Smila e izvedeno od pridavkata mila.

Koga sme kaj makedonskite li~ni imiwa voop{to, nekoj mo`ebi i ponatamu }e tvrdi deka sli~nosta pome|u imiwata {to gi nosele anti~kite Make donci i dene{nite li~ni makedonski imiwa ili zborovi od makedonskiot jazik, sepak e samo obi~na slu~ajnost. Imeno, sigurno deka postojat sli~ni ili isti zborovi pome|u dva razli~ni jazika, koja sli~nost pove}e od sigurno e slu~ajna, najmnogu poradi toa {to nivnata etimologija e razli~na. Taka, na primer, vo makedonskiot i vo angliskiot jazik postoi zborot luk. Na angliski luk (look) zna~i gleda, a na makedonski luk e vid zelen~uk. Nesomneno deka sli~nosta vo nivniot izgovor e samo obi~na slu~ajnost, {tom obata zbora imaat razli~no etimolo{ko zna~ewe. Pa, neli e takov slu~ajot i so sli~nosta pome|u li~nite imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci i onie na dene{nite Makedonci? ]e odgovorime na ovaa opravdano postavena zabele{ka.