Vo soop{tenieto, Mangov gi upatuva aktuelniot Premier i Ministerot za nadvore{ni raboti, da ja koristat vo odbrana na imeto na Republika Makedonija i "dokumentacijata na zdru`enieto "Dostoinstvo", koja se nao|a vo nivnite kabineti". Taa dokumentacija e prezentirana vo trudot "Makedoncite kako gra|ansko malcinstvo", so koja vo 1993 godina, Mangov, nastapuva na eden sobir na Institutot za federalizam pri Univerzitetot "Friburg", [vajcarija.

Mangov kako individua vo 1998 godina, so pismo & se obra}a na g-|a Medlin Olbrajt, vo koe i obrnuva vnimanie za navredliviot odnos na svetskata diplomatija pri upotrebata na referencata za na{ata dr`ava. Toa pismo, go distribuira do site akreditirani ambasadi vo Republika Makedonija i evropskite i svetski me|unarodni organizacii. Kako rezultat na taa aktivnost, generalniot sekretar na OON, Kofi Anan, nekolku dena podocna, oficijalno, vo edno svoe intervju, se izvini za upotrebata na "referencata". Protestite i prepiskite, pridonesoa, spored Mangov, vo posledno vreme Pretsedatelot na SAD, Bil Klinton, no i drugite evropski dr`avnici, na{ata zemja da ja imenuvaat bez PJR, tuku ~isto-Republika Makedonija.

MANGOV: Deka, Grcija, vo tekot na procesot za me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija, se odnesuva{e krajno povredlivo i poni`uva~ki kon nas i sprotivno na me|unarodno propi{anite normi za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi. Ako gi konkretizirame ne{tata, Grcija nas n# obvini deka sme vulgarni. Toe e povredliva i poni`uva~ka postapka sprotivna na ~len 3 i 10 od Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava. Grcija nas n# obvini, deka sme & go ukrale {esnaesetzra~noto sonce. Ponatamu, Grcija tvrde{e deka so upotrebata na imeto Makedonija nie i go zagrozuvame teritorijalniot integritet i suverenitet. Vo ramkite na OON, taa, Grcija, tvrde{e deka upotrebata na na{eto ime pretstavuva zagrozuvawe na bezbednosta na regionot. Toa be{e krajno povredlivo i poni`uva~ko odnesuvawe na Grcija, koja bez "izdr`ana" argumentacija ednostavno n# klevete{e.

MANGOV: "Dostoinstvo", grade{e edna sistematska akcija za pribirawe na razni dokazi od narodnite pesni, folklornoto, kulturnoto i istoriskoto nasledstvo na makedonskiot narod, vo koe e vgraden zborot Makedonija. Potoa, niz fotografski materijal od minatoto, no i od sega{nosta, sozdadena e obemna dokumentacija so koja se doka`uva deka simbolot na sonceto bilo so vekovi ornament na fasadite, crkovnite portali, carskite dveri, vleznite vrati po brojni drevno-makedonski crkvi. [esnaesetzra~noto sonce e ornamentika i na freskite od drevnite makedonski manastiri. Sonceto kako simbol na makedonskiot narod e vgraden i vo gradskata arhitektura, kako i vo narodnite nosii. Postoi slika na pafta i tepela, na koi e izgravirano {esnaeset zra~noto sonce. Ovoj na{ narod ja ~uva tradicijata na {esnaesetzra~noto sonce. Taa se nao|a vo negovaiot bit. Dokazniot materijal, za {esnaesetzra~noto sonce, poka`uva deka kultot kon ovoj simbol vo na{iot narod e vkorenet mnogu porano otkolku "senzacionalnite otkritija vo Virgina", kako {to toa qubea da go pretstavat Grcite.

Tuka e i edna lista od popisot na naselenieto vo Grcija od 1928 godina, kade {to imame lu|e koi se deklarirale kako Makedonci, so site belezi so koi denes se odlikuvaat gra|anite na Republika Makedonija. Potoa ABECEDAROT na makedonski jazik itn.

MANGOV: Da. No, sobrani se dokazi i za bezobyirnite provokacii i navredi koi Grcite gi upatuvaa na makedonskite dr`avjani, vo izminative devet godini. Na primer, ona iskonstruirano isvirkuvawe na na{ite pretstavnici na Svetskoto prvenstvo vo atletika vo Atina ili napadite na na{i dr`avjani vo Grcija: tepa~ki, {arawe na skopskite avtomobili na koi gr~kite fanatici pi{uvaa so masleni boi PSEVDO MAKEDONCI ili SMRT NA PSEVDOMAKEDONCITE. Toa se bezbrojni fakti so koi mo`evme, no i sega mo`eme da i se sprotivstvime na Grcija.

MANGOV: Razmisluvate za me|unarodnoto vlijanie na na{iot ju`en sosed. To~no e deka Grcija e ~lenka na EU. Neosporno ima silno lobi vo SAD, no i vo Britanija. Me|utoa, Svetskata zaednica se zalo`i za borba za za{tita na ~ove~kite prava i slobodi. Taa zaednica, duri i dr`avnata suverenost garantirana so me|unarodnite dokumenti ja doveduva vo pra{awe, ako postoi drasti~no kr{ewe na ~ove~kite prava. Od dosega{nata praktika, evidentno e deka me|unarodnata zaednica e dosledna vo po~ituvaweto na tie prava, no, mora da postoi silno izrazena volja, golema transparentnost i organiziran nastap na subjektite koi se obespraveni. Eklatantni primeri za toa se: Albancite, no i na{ite malcinski grupi vo Grcija i Bugarija koi se izborija za svoite prava preku Evropskiot sud za ~ove~kite prava vo Strazbur, sekako po~ituvaj}i gi pogore poso~enite principi. OMO "Ilinden" i "Vini`ito" ve}e go dobija "lavovskiot del" vo borbata za makedonskiot nacionalen identitet. ]e Vi ka`am u{te eden pikanten detal. Vo 1986 godina, toga{niot jugoslovenski istori~ar i publicist, Vladimir Dedier, od koi politi~ki pobudi ne znam, vo Skopje pribra dokumentacija za gr~kite diskriminacii vrz Makedoncite po poteklo od egejskiot del. Kako Pretsedatel na Raseloviot sud, toj vrz osnova na dokumentacijata, go osudi, Papandreu kako kreator na sovremeniot aparhejd vo Grcija. So toa, istata godina, Papandreu, otpadna, iako va`e{e za edinstven i siguren kandidat, od "trkata" za mestoto, Generalen sekretar na OON.

MANGOV: Sekako. Primerot na eden li~en biograf na Josip Broz, Vladimir Dedier, sekako neprifatliv kako takov za zapadnata civilizacija, Vi go potvrduva toa. No, najnapred e potrebna dobro osmislena nacionalna kampawa. Iskustvoto, deka organiziranosta na edna takva kampawa, dava rezultat, skoncentriran e i vo dejnosta na "Dostoinstvo". Vo tekot na 1993 godina, 400 Makedonci po poteklo od egejskiot del, inaku diskriminirani od Republika Grcija, podnesovme pred nadle`nite organi vo Grcija individualni barawa, vrz pravno-normativna osnova za dobivawe na izvodi od knigite na rodenite, umrenite i imotno-pravnite odnosi. Toa barawa go dostavivme i do Evropskiot parlament. Ova predizvika vnimanie vo gr~kiot pe~at. Sleduva{e tretman na makedonskoto pra{awe vo "El pais", "Di prese", "Frankfurter alegmajne cajtung", "KNAK", "Di velt", "Wujork tajms". Potoa dojde poddr{ka od Oto fon Hazburg, Robert Badinter, @ak Delor. Zainteresirani za makedonskiot problem bea i Erik Sizbi od Danska i belgiskiot novinar Vilijam van Lejken. Vo 1993 godina, makedonskoto pra{awe vo Grcija se tretira, mo{ne povolno, vo izve{tajot na "Helsinki vo~". Vrz osnova na taa aktivnost, pottiknata od barawata za izvodi i {eesette sudski sporovi so Grcija, g-|a Luiz Vitmen }e napravi anketa me|u na{ite vo egejskiot del i istata }e ja prezentira vo izve{tajot nasloven "ZA MAKEDONCITE VO GRCIJA".

MANGOV: Celiot problem e vo nedostatokot na organizirana nacionalna kampawa. Ne se slo`uvam deka na me|unaroden plan ja gubime bitkata so Grcija. Bitkata ne e zagubena. Ako na po~etokot, nekade 1992 godina, go nemavme potrebnoto politi~ko iskustvo, sega i toj problem e minato. Ne ni e potrebno ni{to osven upatenost kako da go prezentirame svojot nacionalen identitet, na{ata splotenost so imeto Makedonija. Potoa, neophodno e na sekakov na~in, preku pisma, veligdenski i novogodi{ni ~estitki, rodendenski pozdravi, do site poznati svetski institucii i li~nosti, zna~ajni vo svetskata politika, da go izrazuvame na{iot nacionalen identitet i pravoto da go so~uvame istoriskoto, pradedovskoto i iskonskoto ime na na{ata dr`ava. Veruvajte toa mora da dade rezultat.

MANGOV: Se praktikuva{e, no nikoga{ ne ja dobi masovnosta, so koja moravme da i ja poka`eme na svetskata javnost na{ata iskonska vrzanost so imeto Makedonija.

Eve i eden primer za toa. Postoi relativno masovna prepiska od noemvri-dekemvri 1992 godina, koja ja organizira{e "Dostoinstvo" zaedno so Helsin{kiot parlament i pretsedatelot, Sne`ana Markovska. Neposredno pred priemot na Makedonija vo OON, na toga{niot generalen sekretar, Butros Gali, gra|anite na Makedonija mu ispratija 10.000 novogodi{ni razglednici vo koi, pokraj novogodi{nata ~estitka, insistiravme na zadr`uvawe na ustavnoto ime Republika Makedonija. Toa e eden od faktorite koi go onevozmo`ija definitivnoto prifa}awe na poni`uva~kata kratenka PJRM. Vo toa vreme pobaravme pomo{ od Pretsedatelot na dr`avata, no toj, ne znam od koi pri~ini, toa go odbi. Ne{to podocna, na edna sednica na makedonskiot Parlament, duri ni upati ukor deka ne smeeme pove}e da barame Dr`avata da gi animira gra|anskite inicijativi. Ne znam zo{to taka postapi Gligorov!? Siguren sum deka i nemu }e mu odgovara{e neposredno daden kredibilitet, vo borbata za odbrana na na{eto nacionalno ime, Makedonija, zad koj so svoj li~en potpis }e "stoea" nekolku stotini iljadi gra|ani.

MANGOV: Vnimavajte, MPO e rabota za koja doprva treba da se zboruva vo makedonskata javnost. Taa organizacija, navistina se vklu~i vo aktivnostite za priznavawe na Makedonija. Nejziniot problem e {to vo nejzinite programski na~ela ne egzistira makedonskiot etnos i nacija. Vo tekot na fevruari 1993 godina, MPO, predvoden od Ivan Lebamov, niz svetot isprati iljadnici pisma so koi od nadle`nite institucii i vlijatelnite li~nosti se bara da zastanat na stranata na Makedonija vo borbata za nejzinoto priznavawe. Vedna{ potoa se slu~i {ok za celata makedonska javnost. G-|a Katrin La Limier, nekoga{ prvata li~nost vo Sovetot na Evropa, zapo~na da zboruva za "Bugari vo Makedonija". Vtoriot {ok sleduva{e, otkako delegatite na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa diskutiraa za "regionot Makedonija, so dominantno bugarsko naselenie". Voedno, dodeka preku svoite lobirawa MPO, navidum se bore{e za priznavaweto na nezavisnosta na Makedonija, od Gligorov se bara{e dosledno i celosno da gi prezentira dokazite za samostojnosta na Makedonija vo odnos na toga{nata SFRJ, pred svetskata javnost i vo svoite kontakti so liderite na najmo}nite zemji od svetot, MPO mu gi izbiva{e adutite od race pretstavuvaj}i go kako izraz na srpskite elementi vo Makedonija. Toa se godinite, koga ovaa organizacija definitivno so pomo{ na Stoj~e Naumov, go "zavede", mladiot lider na VMRO-DPMNE, Qub~o Georgievski, kon "vnatre{niot vrhovizam", davaj}i mu ja ulogata i istoriski pribli`uvaj}i go do pretstavnikot na bugarskite interesi vo Makedonija, Hristo Matov.

MANGOV: Voljata na narodot i obedinuvaweto na zdravite politi~ki i nacionalni sili. Taka mo`e da se sozdade silna nacionanalna sprega na sili, koi kone~no, preku osloboduvawe na gra|anskata energija, koristej}i ja me|unarodnata pravna regulativa i so izgraden nacionalen koncept, }e ja dobie bitkata so Grcija i }e go so~uvame ona {to edinstveno nas ni pripa|a-imeto Makedonija.