I tuka ima {to da ka`e drevnomakedonskata paleolingvistika. Nie, vo ovoj slu~aj zboruvame za korenot i osnovata, drugoto samo po sebe se razbira deka im pripa|a na u~enite {to se re{ile za grk, bidej}i toa drevno esperanto e bazirano na literaturata {to ja ostavile drevnomakedonskite lingvisti (poeti, prozni preraska`uva~i i site drugi {to se zanimavale so nauka, kakov {to e i ovoj primer od medicinata i sl.

Ovoj koren razvil u{te edna golema oblast, no pred da gi navedeme terminite da go ispravime Qube Mi}unovi} so negoviot Sovremen leksikon na stranski zborovi i izrazi.

Geo-gr~. prefiks vo slo`enkite zemja, zemski ne e prefiks, tuku imenka {to ni ja podari Golemata Majka Gerja, soprugata na Uran, rodilkata na s# `ivo vo na{ata zelena planeta {to go nosi nejzinoto prvobitno ime - Gea. Eve, nekolku primeri geobikologija e sostavenka od tri imenki: Gea-Bit (vios) i logija (nauka). Site kako {to gledate imaat makedonski koren. Odime ponatamu: Geooblasti, geobotanika, geognozija, geograf, geografija, geodezija, geodet, geodinamika, geoid, geozitermi, geolog, geologija, geomagnetizam, geomagnetika, geomantija, geomedicina, geometar, geometrija, geomorfologija, geonomija, geoplastika, geopolitika, georama, geortika, geoskopija, geostatika, geostacionaren (gr~. lat), geosfera, geotektonika, geotermika, geotermometar (zemja-topolina - metar), geotehnika, geofag, geofagija, geofizika, geofizi~ar, geofon, geohemija, geohidrogar, geohidrografija, geohronologija, geocentrizam, geocentri~en, geociklikia i dr. Seto ova pretstavuva u{te eden nepobiten dokaz deka 60-80% od sovremen gr~ki jazik e baziran na drevnomakedonskiot ili na jazikot, kako {to bi rekle denes Grcite - na slavomakedonski glosa.

Ovie primeri, koi ako imavme prostor bi iznesuvale od prilika okolu stotina iljadi, zboruvaat deka ne samo bugarskiot, srpskiot, tuku sovremenogr~kiot prostor bil za vreme na makedonskata mitolo{ka imperija, edna od najbliskite provincii. Govorime najbliska, bidej}i nejzinite granici se prostirale na trite povrzani kontinenti (Evropa-Azija- Afrika).

Ovoj e izvonreden primer za opravduvawe na mojata vtora kniga od tetralogijata na ovaa tema, koga velam deka sekoj toponim mo`eme da go pomno`ime so triesetina-~etirieset mikrotoponimi, kako {to ne mo`ele arapskite Grci mnogu da izmenat vo zataenata toponimija, u{te pomalku mo`ele da izmenat vo paleolingvistikata. Na{ite primeri na povrzanosta na onomastikata od drevnomakedonskiot politeizam, {to ~esto go identificirame so drevnomakedonskata mitologija, organski s# e povrzano vo navedenite drevnomakedonski civilizacii, od vremeto na paleolitot pa preku mezomotot, neolitot, bronzata i `elezoto, sekade go gledame pe~atot na slavjanskomakedonskiot jazik.

Sakale ili ne i makedonskite helenisti, kako i makedonskite makedonisti moraat da se pomirat so sudbinata na nivnata mezogramotkost, za da ne re~am so nivnata "agramatosani".

Gospoda, zad sokrienata drevnomakedonska civilizacija dignata e ve}e rampata i s# e na povr{inata, a i nejzinata odamna zapo~nata renesansa ve}e e na pragot na proletta, jas, so stotina istomislenici, go ~uvstvuvam aromatniot vozduh, vo koj polesno di{am od v~era.

Naredniot indikator deka drevnomakedonskiot jazik i onoj na Antite, Venetite, Fenikijcite i ostanatite Pelazgi {to `iveele ne samo vo Makedonija, tuku i {irum niz cela Evropa svedo~at spomenicite ostaveni vo Italija, Slovenija, Avstrija, Germanija, pa i na drugite dva kontinenta, za koi vo na{iot trud }e stane zbor ponatamu. Me|u drugite i hidronimite Venetskata reka koja e pritok na Aljakmon (Bistrica), a izvira od pazuvite na planinata Orljak. Ovoj oronim vo svojata deminutivna forma zna~i dene{noto na{e Orel~e, no zatoa e za~uvan vo svojata iskonska forma vo dene{niot ruski jazik, Orljonak. Vo polskiot toj glasi Orzolok. Ottuka i zaklu~okot deka drevnomakedonskiot ili vindskiot, venetskiot jazik bil tolku blizok, ednokorenen do site sovremeni slovenski jazici {to frapantno govori za op{tiot gen na site poklonici na sonceto - Iliri-Heleni-Sloveni. Ako postoela nekakva razlika me|u tie jazici, toa samo ni ja potvrduva dene{nata razlika me|u jazicite na Isto~nite, so taa na zapadnite i ju`nite Sloveni. Treba da se ima predvid deka drevnite jazici na Vindite ne mo`ele da ja imaat dene{nata razlika, bidej}i bil dolg nivniot razvoen pat, nivnoto usovr{uvawe. Tie jazici do minatiot vek Adam Mickjivi~ vo negovite slavisti~ki predavawa vo Kole` de Frans gi narekuva{e slovenski dijalekti.

Pri ograbuvaweto na drevnomakedonskite civilizacii, koja zad sebe ostavila kontinuitet na organizirani imperii, plod na arhai~nata civilizacija so politeizmot i prestolnina na bogovite - Gorata Olimp se rodi idejata kaj pobednicite da ja frlat vo zaborav, da ja pogrebat i da sozdadat po~va za nametnuvaweto na rimskata i starogr~kata civilizacija. Za da uspeat vo toa treba{e prvo da ja napadnat fenikijskata imperija so poznatite punski vojni. Dodu{a ovaa imperija, i ne li~e{e na takva, bidej}i vo nea primatite gi dr`at vo svoite race trgovcite i u~enicite. Toa pove}e li~e{e na organizacija za ispituvawe na geografskite dol`ini i {iro~ini na zemjata. Primer e nivnata ekspedicija okolu bregovite na afrikanskiot kontinent. Potoa nivnoto dolgo patuvawe od Bibl, Sidon, Tabar, Kipar, Malta, Kartagina prva i vtora, Ternovo, Glazgov, pa s# do samiot Skandinavski Poluostrov i dene{na Finska (Finlandija).

Site ovie polinimi i toponimi zboruvaat deka Fenikijcite se od genot na Vindite, odnosno tie im pripa|aat na grupata vindski pomorci koi ja napu{tile mnogu odamna Indija i Indooaziskite ostrovi (Nesij- Otoci i vispa).