|
Istorijata ne e samo minato ANTI^KITE MAKEDONCI STARIOT BOG HERAKLE GO OSLOVUVALE KAKO "AROTO" Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so izvadoci od mojata neob-javena kniga pod rabo-ten naslov "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovie nekolku broevi pravime osvrt kon izvesen broj zborovi od anti~komakedonskiot jazik.Aroto(s) Ovoj anti~komakedonski zbor zasega e so nepoznata etimologija. Spored d-r Nade Proeva ovoj zbor se koristel kako epitet za Herakle. Herakle, pak, znaeme deka, spored legendata, bil najstariot legendaren predok na Makedoncite. Vo dene{niot makedonski jazik postoi arhaizmot aroto,{to zna~i stariot. Dali e slu~ajna ovaa sli~nost vo izgovorot pome|u ovie dva zbora, ako se znae deka postoi indicija vo nivna zaedni~ka etimologija,koja se locira vo imenkata starost? Dali mo`ebi Herakle bil nare~en so epitetot aroto (stariot)? Odgovorot neka go dadat idnite istra`uvawa.Peltai Ovoj anti~komakedonski zbor ozna~uval mal kru`en {tit. Dali mo`ebi ovoj zbor ima vrska so nastanokot na dene{niot makedonski zbor petli, {to ozna~uva mali (obi~no kru`ni) kop~iwa?Eudalagine(s) Spored d-r Nade Proeva (cit. delo,str.169) ova e naziv na makedonskite Hariti, t.e. Gracii, koi bile smetani kako personifikacii ne vegetacijata. Vo makedonskiot jazik postoi arhaizmot evlad {to zna~i porod. Imenkata porod sekako deka e povrzana so su{tinata na vegetacijata, a ovoj fakt mo`ebi ja navestuva etimolo{kata vrska na evlad so mladite Eudalagine(s). Avraia Etimologijata na ovoj anti~komakedonski zbor (koj ne postoi vo gr~kiot jazik) se odnesuva na: ~isto, jasno nebo (d-r Nade Proeva, str. 160). Neboto e vozduh. ^ist vozduh na makedonski u{te se vika i ava. Etimolo{kata i izgovornata sli~nost pome|u ovie dva zbora se o~igledni. Ne e doka`ano deka zborot ava e turcizam vo makedonskiot jazik. Ovde malku }e se oddale~am od temava za da navedam eden interesen slu~aj, povrzan so navodnite turcizmi vo makedonskiot jazik. Makedonecot \ore Petru{evski od SAD (v. Makedonsko Sonce, br. 149, str. 21), sobral izvesen fond makedonski zborovi (poznati kaj nas kako turcizmi) i mu gi ispratil na eden profesor po turski jazik na Univerzitetot vo Izmir so molba da mu go ka`e svoeto mislewe za nivnata etimologija. Gospodin Petru{evski bil mnogu iznenaden koga profesorot po turski jazik mu odgovoril deka site tie zborovi gi ima vo turskiot jazik, no deka tamu se poznati kako makedonizmi!!! Profesorot izjavil deka ovie zborovi Turcite gi prifatile od vremeto na svoeto vladeewe so Makedonija, po {to gi prenele i vo Turcija. Ottamu, ne smeeme da tvrdime deka zborot ava (no i drugi kako nego) e turcizam, bez prethodno da napravime opstojna i komparativna analiza za negovoto poteklo, sekako vo konsultacija so turski lingvisti. Takva analiza dosega kaj nas ne e napravena, {to zna~i deka, za golem broj na t.n. turcizmi vo na{iot jazik, nemame nikakvi dokazi deka toa i navistina se. Sekako deka si postojat i zborovi koi nesomneno se turcizmi vo makedonskiot jazik, no se somnevam deka me|u niv nema i takvi koi ne se turcizmi, tuku mo`ebi se zborovi ostanati od anti~komakedonskiot jazik. Pak }e povtoram deka dosega kaj nas ne e napravena poseriozna komparativna studija po ova pra{awe vo konsultacija so turskite stru~waci, poradi {to, sega{niot fond na turcizmi vo na{iot jazik, treba da bide staven na preispituvawe. Ova ne se odnesuva samo na turskiot jazik, tuku i na ostanatite (posebno sosedni) jazici. I od niv treba trpelivo da gi izdvojuvame makedonskite zborovi i da gi vklu~uvame vo makedonskiot etimolo{ki fond. Pove}e od sigurno e deka brojni zborovi od makedonsko poteklo i sega opstojuvaat i se prou~uvaat kako sostaven del na sosednite jazici. Kalliniko(s) Ova e anti~komakedonski zbor so neutvrdena etimologija. Spored d-r Nade Proeva stanuva zabor za nepoznat epitet, povrzan so bogot Herakle vo ju`nite kraevi na Makedonija. Vedna{ pa|a v o~i deka ovoj zbor e sli~en so dene{niot makedonski zbor kalinka, {to zna~i vid ovo{je od ju`nite kraevi na Makedonija. Dali mo`ebi kalinka, kaj anti~kite Makedonci, se izgovarala sli~no kako i denes? I, dali mo`ebi ova ovo{je bilo sinonim za kraevite vo Makedonija kade rastelo (a i denes raste)? Mo`ebi ottamu, bogot Herakle, vo ovie kraevi, bil nare~en so epitet, proizlezen od imeto na ovo{jeto, koe tamu najmnogu raste?Phalanx (Falanga) Ovoj poznat zbor, i po svojot izgovor, i po svojata etimologija, i denes postoi vo makedonskiot jazik (no i vo drugite jazici). No, dali zborot falanga e originalen makedonski zbor? Vo nekoi istoriski dela falangata se spomenuva kako sostaven del od vojskata na gradovite-dr`avi na teritorijata na dene{na Grcija, {to zna~i deka ovoj termin bil vo upotreba i pred negovoto prifa}awe od Makedoncite. Me|utoa, vo deloto na Kvintij, Kurtij Ruf (cit. delo, str. 116), pi{uva deka terminot falanga e makedonski termin. Ruf gi prenesuva zborovite tokmu na eden Grk, po ime Haridemus, koj, na persiskiot car Darie mu ja opi{al makedonskata vojska. Me|u drugoto, Grkot rekol: Bojnite redovi na Makedoncite se ednostavni i prosti; so {titovi i kopja se za~uvuvaat nepovredeni strojot i zbienite voeni redovi na silnite ma`i. Tie toa go narekuvaat "falanga ". I anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan (cit. delo, str. 35), pi{uva ne{to {to asocira deka terminot falanga bil makedonski. Ovde ~itame: "Falangata" (soodveten termin za celokupnata makedonska te{ka pe{adija), kako i ostanatite edinici od makedonskata vojska, od strana na Filip bea dovedeni na zaviden stepen preku treninzi i disciplina. Zna~i, toa {to falangata vo narativnite izvori e spomnata prvo na teritorijata na Grcija, a potoa vo Makedonija, voop{to ne mora da zna~i deka ovoj zbor e gr~ki, posebno zatoa {to vidovme deka i samite toga{ni Grci tvrdele deka ovoj termin e makedonski.
DRUGI ANTI^KO MAKEDONSKI ZBOROVI Niz literaturata {to ja konsultirav pronajdov u{te nekolku anti~komakedonski zborovi, sli~ni po svojot izgovor na dene{nive makedonski, no koi, zasega, ne mo`at me|usebno da se povrzat etimolo{ki. Iako, nekoi od ovie anti~komakedonski zborovi, po svojot izgovor, se sli~ni (pa duri i isti) so dene{nive makedonski, etimologijata im e razli~na. No, dali toa zna~i deka ovie zborovi nemaat nikakva me|usebna vrska, samo poradi nivnata razli~na etimologija? Sekako deka ne mora da bide taka. Ve}e doka`avme deka etimologijata na eden poim e relativna kategorija, koja mo`e da se menuva so tekot na vremeto, iako izgovorot na doti~niot zbor si ostanuva ist. Poradi ova, se postavuva pra{aweto: dokolku relativnosta i menlivosta na etimolo{koto zna~ewe na zborovite e evidentna i doka`ana pojava, duri i kaj zborovite od 19 i 20 vek, zo{to istiot vakov slu~aj da ne mo`e da se sretne i vo etimologijata na zborovite od anti~komakedonskiot jazik? Zo{to da ne mo`e da se pretpostavi deka anti~komakedonskiot zbor causia, po svojot izgovor, do denes ostanal re~isi neizmenet kako kautsia, a se izmenilo samo negovoto etimolo{ko zna~ewe, koe prethodno go objasnivme? No, kako i da e, fakt e deka postojat re~isi identi~ni (po izgovor) zborovi od anti~komakedonskiot i od dene{niot makedonski jazik, koi se so razli~na etimologija (za koja doka`avme deka mo`e da bide promenliva niz vekovite). ]e navedeme nekoi od niv: Gvala (anti~komakedonski zbor, {to zna~el vid ~a{a) Gvatsa (dene{en makedonski zbor, {to zna~i {lapkawe po voda) Libatio (anti~komakedonski zbor {to zna~el `rtvaleanka, isturawe te~nost i frlawe zlatni pehari vo moriwata i vo okeanot) Libanie (dene{en makedonski zbor {to zna~i lipawe, pla~ewe) Libade (dene{en makedonski zbor {to zna~i del od `enska narodna nosija) Bereta(s) (anti~komakedonski zbor {to verojatno zna~el staro i dotraeno) Berbat (dene{en makedonski zbor {to zna~i ne~istotija) Copida(s) (spored Ruf, cit. delo, str. 367; kaj Makedoncite toa bile: me~ovi, malku izvitkani, sli~ni na srpovi) Kupola (obi~no vid na krov so izvitkana forma) Tilon (spored Herodot, anti~komakedonsko ime za neutvrden vid ezerska riba) Tilon (~lenuvana forma na imenkata til - zaden del od glavata) Paprax (anti~komakedonsko ime za neutvrden vid ezerska riba) Paprat (vid rastenie, zbor {to go nema vo zapadnite jazici, a go ima vo ostanatite t.n. slovenski jazici) Ila (ime na makedonska voena edinica) Ila (vo Re~nik na makedonskiot jazik, zbor zaveden so slednovo tolkuvawe: samo; {to ne pravi, ila negovoto da bide). Arg(os) (anti~komakedonski zbor za nizina, spored A.Vajgal,cit. delo,s. 19). Argatsh (prostor pred trlo kade {to se ~uva sitnata stoka) (Prodol`uva) |