Kako {to gledate site ovie fakti se zabele`ani od istorijata, a nie zboruvame za paleolingvistika od predistoriskoto vreme. Lu|eto {to ja "pi{uvale" drevnomakedonskata mitologija ne im pripa|aat na istorijata tuku na mitologijata.

Ogromniot 12 tomov epos zapo~nuva so himnite i spevovite posveteni na Uran i Geja, imiwa {to na Pasov mu go svrtile vnimanieto i gi krstil so imeto slovenski ili poto~no opredeleno vindski. Potoa idat xinovite Kron i Reja; pa bogot Yeus-Theos-Deus i Hera (kera, }erka, {tera, {terka). Nie samo bi dodale deka xinovite na Makedonija, kako i bogovite poseduvale i svoja gora Xina, koja se ispravuva sproti gorata Olimp. Toa e tesna i nepobiena vrska za paleolingvistikata, me|u onomastikata na heroite so toponimijata.

Site vospeani heroi od bezbrojnite predistoriski vojni, s# dodeka makedonskata drevnost ne do{la do Trojanskata vojna `iveele vo praistoriskata drevnolingvisti~ka onomastika, koja e pratena so glagoli {to poteknuvaat od tie imenki, potoa pridavki, od tipot na venetski, vindski, xinovski, bogovski i sl., a eve kako izgledale tie vo Ilijada.

votar - gora

Site ovie zborovi so izvesna modificiranost gi sretnuvame i vo sovremeniot gr~ki jazik.

Edinstvena aktivnost vo sostavot na Homer {to mo`ela da bide izvr{eniot izbor i smelost da gi spoi vo edna celina oddelnite spevovi od drevnomakedonskata epska poezija.

Vo ovaa oblast, pred Homer se istaknal i Hesoid so "negovata" Teogonija, koja stanala model i mu poslu`ila na Homera kako dobar primer.

Prviot indikator deka tie bea delo na oddelni peja~i, usovr{uvani so tekot na vremeto kako ~isto narodno tvore{tvo pribrano i prerabotuvano od prethodnicite na Homer i Hesiod e nivniot iskonski jazik, koj si go za~uval svojot koren i osnova vo zborovite s# do na{e vreme. Velime do na{e, bidej}i niv gi prepoznal eden ~ovek nadaren so paleolingvisti~ki sposobnosti, no Pasov znae{e i nekolku zapadnoslovenski jazici. Eve nekolku primeri od etimologijata na onomastikata na zborovite na taa epska poezija i voop{to na drevnomakedonskata mitologija so koja se raspravuvaat logografite i poetite na drevnosta, na najdrevnata drevnost.

Uran na drevnomakedonski zna~i nebo, se razbira vo prevod na sovremen makedonski jazik, a korenot na Uran e vo "Gura" Gora, gore, gorniot, za~uvan vo sovremeniot polski jazik, mo`e da se ka`e skoro identi~en so toj vo drevnomakedonskata mitologija gora (gura) {to zna~i gora-planina. Mitolo{ki objasneto doa|a od viso~inata na gorata Olimp, kade {to "`iveele" paganskite bogovi od vremeto na politeizmot i nivniot panteon.

I ovoj posledniov, kako i pretposledniot termin ne se starogr~ki tuku drevnomakedonski. Pretposledniot e sostaven od korenot pan (site) i teon (bogovi). Gr~kiot Theos i latinskiot deus se samo prilagodeni na fonetikata na tie dva jazika inaku osnovata e Yeus (Yvezda) koja znae da yirka, da ogreva, da sveti, da belee kako toa {to go pravi sveti Belino, sinonimot na Helij, na Ilij, t.e. na sovremeniot sv. Ilija, koj stignal i do na{e vreme vo monoteizmot so pravoslavjeto i katolicizmot. Semantikata na site ovie mitolo{ki imiwa e svetlinata, a deka e taka najnov svidetel ne uveruva paleolingvistot Vasil Iqov so natpisot "Kre{t se si u lt sl s iqu" {to zna~i "Kreksaj se si vo let samo so sonceto".

Ovoj spomenik e star okolu devet mileniumi, a negoviot jazik ne samo {to e ~itliv i razbirliv tuku e blizok i do dene{niot makedonski mitolo{ki jazik.

Imeto na Elena, koja be{e "pri~ina" za da zapo~ne i da trae, za nekoi deset, za drugi dvaeset, a za Odisej i negovite sopatnici trieset godini, e }erkata na olimpiskiot prvobog i zatoa ne slu~ajno go dobila imeto, koe i sveti i gree, bidje}i taa e eponimka na oreolot na tatko & - yvezdata so {esnaesete zrakovi. Elena e modificirana imenka od Helij, no od `enski rod, dene{nata makedonska Ilinka. Najbliska eponimka do nea e Svetlana.

Da ja zememe bogiwata Afrodita, }erkata na Uran i Moreto. Mitolo{ki taa e ro`ba od izronatite geni na Uran koga bil kastriran od xinot Kron inaku negov roden sin od Geja.

Majka na Afrodita e morskata afra (gor~liva pena), a vtoriot koren e dita (dete).

Geja, Golemata Majka e sinonim na Zemalja (Zemja), bogiwata na Trakijcite, Geja po pat na palatalizacija stanala Gena (rodilka) otttuka geneologija i site drugi termini se povrzani so korenot gen: geneologija, geneza, geneonomija, geneti~en, geneti~ar, geneti~ki, geni, genikologija, genom, geneplastika, genofobija, genocid, genus i dr. zborovi koi poteknuvaat od korenot gen, iako vo site leksikoni se odbele`ani so kratenkata gr~ (gr~ki). Ako go otvorite etimolo{kiot re~nik na N.P. Andrioti vo nego }e vidite deka pi{uvaa arh. (arhai~en), a pak arhai~en vo ovoj slu~aj ne zna~i ni{to drugo tuku drevnomakedonski. Nekoj }e ni zabele`i za hrabrosta {to go izbravme ova biblisko ime, koga postoi i Pelazgi, Veneti, Vindi, Heleni, (Iliri) - helij-ilij, da gospoda, najdrevnata pismena civilizacija na ~elo so Yeus - Theos - Deus e rakovodena od Gorata Olimp, samo na nejziniot vrv imame Panteon. Potoa, znajte deka edinstveno drevnite Makedonci zasega raspolagaat so pismo staro 11 mileniumi.