Prodol`uvame so izvadoci od mojata neobjavena kniga pod raboten naslov "Anti~komakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovie nekolku broevi pravime osvrt kon izvesen broj zborovi od anti~komakedonskiot jazik.

Zeirene

Spored d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 162), terminot Zeirene bil upotrebuvan od strana na anti~kite Makedonci kako termin za bo`icata Afrodita. Od druga strana vo makedonskiot jazik postoi zborot zeir, {to ozna~uva: gor~ina, jad. Dali postoi etimolo{ka vrska pome|u ovie dva re~isi isti zbora? Odgovorot mo`e da bide pozitiven dokolku se znae ulogata na Afrodita vo toga{nata mitologija. Imeno, Afrodita bila bo`ica na qubovta, iako bila ma`ena za grdiot Hefest, imala i drugi qubovnici. Poradi nea se slu~ila i Trojanskata vojna, a ostanatite bo`ici postojano & qubomorele poradi nejzinata ubavina. Zna~i, nejzinoto ime i dejnost, povrzani so qubovnite intrigi, i toa kako, mo`at da se povrzat so terminite gor~ina i jad (zeir). Poradi ova postoi golema mo`nost za povrzanost na anti~komakedonskiot zbor Zeirene so dene{niot makedonski zbor zeir.

Skoido(s)

Ovoj termin bil povrzan so sudstvoto kaj anti~kite Makedonci (D-r Nade Proeva,cit. delo,str. 59). D-r Proeva pi{uva deka, osven civilni, imalo i voeni skoido(s). Mo`ebi od ovoj termin se razvieni dene{nite makedonski soodvetni termini: sudii, sudovi i sl., dokolku se zeme predvid deka skoido(s) pretstavuva samo tu|a transkripcija na ovoj anti~komakedonski zbor, a sekako deka tuka e i vekovnoto rastojanie pome|u vremeto na negovata upotreba i na{evo vreme. Nitu ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik, a go ima vo ostanatite t.n. slovenski jazici.

Uperber

Ova e eden od dvata originalni anti~komakedonski nazivi za dene{niot mesec septemvri. Na toga{niot gr~ki jazik, ovoj mesec se vikal Boed-romion. Poznato e deka ~estopati etimologijata na nazivite na mesecite se locira vo odredeni aktivnosti {to se izvr{uvaat vo doti~nite meseci. Ako prifatime deka mesecot septemvri (ne samo vo makedonskoto podra~je) od iskona e povrzan so berbata kako najglavna aktivnost za lu|eto vo minatoto, toga{ mo`ebi nazivot Uperber bi mo`el da se povrza so dene{nata makedonska imenka berba? Vo prilog na ova }e potsetime i na me{aweto po zvu~nost na soglaskite "p" i "b" vo dene{niot makedonski jazik. Ve}e vidovme deka, vo predanieto za nastanokot na Voden, anti~komakedonskata prestolnina Pella, od Makedoncite vo 19 vek, se izgovarala kako Bela. Ottamu, ako Pella stanala Bela, zo{to i Uperber da ne mo`el da stane Uberber, t.e. berber (dene{en makedonski zbor {to zna~i bera~)? Vpro~em, eden od narodnite makedonski nazivi za Septemvri i navistina bil nazivot Groz-dober (slo`enka od imenkata grozie i glagolot bere). Sekako deka, vo seto ova, treba da go imame predvid i neodminliviot fakt deka i ovoj anti~komakedonski zbor stignal do na{evo vreme preku svojata gr~ka transkripcija.

Letai(os)

Ova e vtoriot originalen anti~komakedonski naziv za dene{niot mesec septemvri. Septemvri pak, e leten mesec (poto~no na krajot od septemvri zavr{uva letoto, no po~nuva t.n. Cigansko leto). O~igledna e sli~nosta pome|u anti~komakedonskiot zbor letai(os) so dene{niot makedonski naziv na godi{noto vreme leto, na koe, vpro~em,i mu pripa|a mesecot letai(os). Sekako deka i zborot leto go ima vo ostanatite t.n. slovenski jazici.

Panam(os)

Ova e originalnoto anti~komakedonsko ime za dene{niot leten mesec juni. Vo dene{niot makedonskiot jazik postoi imenkata panama, koja zna~i letna {apka! Zna~i, i vo ovoj slu~aj, imame pove}e od o~igledna identi~nost vo izgovorot pome|u eden anti~komakedonski i dene{en makedonski zbor, a ovde sekako e i nivnata etimologija, povrzana so letoto. Zna~i, Panamos e leten mesec, po~etok na letoto, period vo koj se nosi letnata {apka panama, koja mo`ebi go dobila svoeto ime tokmu od imeto na ovoj mesec.

Telesia(s)

Ova e originalno ime za edna anti~komakedonska igra, t.e. vid na voen tanc. Nesomneno deka ovoj zbor, mnogu sli~no se izgovara kako dene{nata makedonska pridavka telesna, koja e izvedena od imenkata telo. Igrite i tancovite se igraat so dvi`ewe na teloto. Dali mo`ebi postoi etimolo{ka sli~nost pome|u ovie dva zbora?

Karpea

Ovoj anti~komakedonski zbor zna~el ime na folklorna igra, vo koja, spored ritamot na sviralkata, se imitiralo kradewe na kravi i volovi. Vo makedonskiot Onomastikon denes postoi ma{ko ime Karpe. Dali negovoto ime ima vrska so nazivot na ovaa folklorna igra? I dali mo`ebi mo`eme da pretpostavime deka nazivot Karpea, kako naziv za igra vo koja se imitira tokmu kradewe, asocira na dene{niot makedonski glagol kradea? Mo`ebi ova e smelo da se pretpostavi, no nikako ne treba da ja ispu{time od predvid doka`anata lo{a starogr~ka transkripcija na anti~komakedonskite zborovi, spored koja, tie si gi transkribirale ovie zborovi taka kako {to najblizu im prozvu~uvale do nekoj nivni zbor (bez da vodat smetka vo kakva forma go zapi{ale toj zbor, t.e. dali e toj zbor glagol, imenka; dali e vo mno`ina, ednina, ~lenuvan i sl.). Vpro~em, ova se slu~uva i denes. Se se}avam deka, pred dvaesetina godini, vo Danska, od etni~ki Danci, be{e formirana grupa, koja ispolnuva{e makedonski narodni pesni. Dancite bea nau~ile da svirat na nekolku makedonski narodni instrumenti i naizust bea nau~ile da gi pejat nekolkute makedonski narodni pesni. No, imeto na nivnata grupa be{e neobi~no i glase{e Urte (zbor koj nema nikakvo zna~ewe, z.m.) Koga na makedonskata TV gi pra{aa od kade im e ova neobi~no ime, Dancite rekoa deka toa e makedonskiot zbor utre, {to tie ovde ~estopati go slu{ale, no deka tie, vo sklad so sopstveniot jazik, si go transkribirale kako urte. Dali mo`ebi i anti~kite Grci glagolot kradea (ili nekoj sli~en na nego) go transkribirale kako karpea? Za ova neka se proiznesat lingvistite, no fakt e deka vaka zapi{aniot zbor karpea poteknuva od anti~komakedonskiot jazik, za koj, navedovme pove}e svedo{tva deka bil nerazbirliv za toga{nite Grci. Inaku karpos na gr~ki zna~i plod i ovoj zbor nema nikakva vrska so etimologijata na nazivot na igrata, no mo`ebi na toga{nite Grci im poslu`il kako model za transkripcija na, za niv, nerazbirliviot, zbor kradea.

Deka vakvata smela pretpostavka ne e sosema bez osnova, }e navedeme u{te eden podatok. Imeno, poznato e deka vo dene{niot makedonski jazik, glasovite "a" i "r" koga se zaedno, mo`at so tekot na vremeto da si gi zamenat mestata. ]e go navedeme primerot so dene{niot makedonski arhaizam kartal. Vo makedonskiot naroden jazik od 19 vek, ovoj arhaizam zna~el orel (vidi vo: Predanija i legendi od d-r Kiril Penu{liski, cit. delo, str. 317). Arhaizmot kartal se za~uval do denes so istoto etimolo{ko zna~ewe, no so izmenet redosled na glasovite "a" i "r", pa sega, ovoj zbor se izgovara kako kratal. Zna~i, ako od KARtal so tekot na vremeto stanalo KRAtal, zo{to ne bi mo`elo od KARpea, so tekot na vremeto da stanalo KRApea i podocna Kradea? No, da go ostavime i ova na idnite istra`uvawa na lingvistite.

Astheteairoi

Iako ne se znae to~nata etimologija na ovaa voena formacija od anti~komakedonskata vojska, se smeta deka toa bilo pe{adiska edinica, pridru`ni~ka na Makedonskata falanga. Nesomneno deka anti~komakedonskiot zbor astheteairoi e slo`enka sostavena od zborovite: ast i heteairoi (pridru`nici). Etimologijata na zborot ast dosega ne e identifikuvana. No, imaj}i go predvid faktot deka postoi frapantna sli~nost na drugi anti~komakedonski zborovi so sega{nive makedonski, }e napravime eden obid vo ovaa nasoka. Da vidime {to bi mo`el da zna~i zborot ast. Poznato e deka kaj nekoi evropski stari narodi postoi kopje, koe se vika ost. Vo dene{niot makedonski jazik, kako arhaizam, postoi imenkata oste-garka (dolg stap za tepawe), a vo nekoi ju`nomakedonski dijalekti postoi i zborot osta, {to zna~i dolg pomo{en stap so kuki, za polesno lovewe ribi (podatok od Josif Grezlovski od makedonskoto prespansko selo Qubojno, koj denes `ivee vo SAD). Ve}e spomnavme deka ~esta praktika vo makedonskiot jazik e, vokalot "a", so tekot na vremeto da se zamenuva so "o" (primerot so Ohrid, koj vo nekolku stari mapi e zaveden kako Ahrida).Ova zna~i deka, {tom od Ahrida, so tekot na vremeto stanalo Ohrid, mo`no e i od ast da stanalo ost ({to vsu{nost e osnova na zborot ostegarka, kako dolg stap za tepawe, t.e. kopje). Zna~i, etimologijata na zborot astheteairoi, otprilika bi bila: onie {to pridru`uvaat so kopja. Vsu{nost, i Hamond tvrdi deka astheteairoi bile pridru`na edinica na Makedonskata falanga. No, definitivniot odgovor na ovaa zagatka da go ostavime na idnite lingvisti~ki istra`uvawa. Inaku, nitu ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik.

Prodromoi

Etimologijata na ovoj anti~komakedonski zbor ja dava Arian (cit delo, str. 36). Se raboti za u{te eden vid anti~komakedonska voena edinica, koja bila sostavena od izvidnici, vooru`eni so kopja. Jasno deka vo ovoj zbor go sre}avame dene{niot makedonski zbor drum. Duri mo`eme da pretpostavime i deka ovde e upotreben i dene{niot makedonski svrznik po, koj, zaedno so mno`inskata forma na imenkata drum, bi glasel: po drumoi. Sigurno deka dene{noto makedonsko po drumoi asocira na sli~na etimologija i izgovor so anti~komakedonskiot zbor prodromoi. Inaku, fakt e deka zborot dromos go ima i vo gr~kiot jazik (so istoto etimolo{ko zna~ewe - pat), no toa ne mora da zna~i deka istiot poteknuva od ovoj jazik.

Pella

Imeto na makedonskata prestolnina Pella, na anti~komakedonskiot jazik zna~elo kamen. Vo dene{niot makedonski jazik postoi nesomneno sli~niot zbor spila, kako zbor, koj denes zna~i strmna i golema karpa. No, mo`ebi }e zvu~i iznenaduva~ki za neupatenite ako ka`eme deka kaj Makedoncite od 19 vek zborot spila bukvalno zna~el kamen (vidi kaj: Pre-danija i legendi od d-r Kiril Penu{liski, cit. delo, str. 319)! Zna~i etimologijata na zborovite pella i spila e potpolno ista! I sli~nosta vo izgovorot na ovie dva zbora e o~igledna, posebno ako se znae deka, niz vekovite, vo makedonskiot jazik, vokalite e i i ~estopati si gi zamenuvale mestata vo isti zborovi.

Sava

Ovoj anti~komakedonski zbor, spored d-r Nade Proeva (cit. delo, str. 172), zna~el vegetacija. Site nam dobro ni e poznat zborot savana, koj zna~i plodna ramnica i koj etimolo{ki asocira na anti~komakedonskiot zbor sava (vegetacija). Vo Re~nicite za stranski termini, za zborot savana pi{uva deka e od {pansko poteklo. Da ostavime idnite istra`uvawa na proverat dali mo`ebi ovoj zbor [pancite ne go dobile od Rimjanite, a ovie od Makedoncite?

(Prodol`uva)