Deset godini po formiraweto na TMORO od 2-4 januari, odnosno 15-17 januari (po nov stil) 1903 godina vo Solun se odr`a famozniot Kongres na organizacijata na koj be{e donesena odluka za krevawe na vostanie protiv osmanliskite vlasti. Odlukata za krevawe na vostanie bila potvrdena na Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug odr`an od 2-7 maj vo seloto Smilevo (Smilevski kongres). Glavniot {tab na Bitolskiot okrug po nekolkute odlo`uvawa dade naredba na "opredeleniot den vo koj narodot od cela Makedonija i Odrinsko }e treba da izleze javno so oru`je v raka protiv du{manite e 20 juli (2 avgust - nov stil) 1903 godina". Povikot zavr{uval so izvicite "Dolu Turcija! Dolu Tiranijata! Smrt na du{manite! Da `ivee narodot! Da `ivee slobodata! Ura!"

Vostanieto zapo~na na predvideniot datum 2 avgust na denot koga se praznuva "Sv. Ilija". Najgolem zamav vostanieto zemalo vo Bitolskiot revolucioneren okrug, bidej}i ovoj okrug bil najopremen za razlika od drugite, no, sepak, nedovolno za da se postignat podobri rezultati. Vo Kru{evo istiot den bila formirana Republika so site najvitalni organi za nejzino funkcionirawe. Najvisokiot organ se vikal Sovet na Republikata i broel 60 ~lenovi. Glavniot {tab ja pretstavuval voenata vlast vo gradot. Pokraj ova bila izbrana i privremena Vlada sostavena od {est ~lena na ~elo so pretsedatelot Vangel Dinu koj voedno bil odgovoren za sudstvoto. Ostanatite ~lenovi gi izvr{uvale slednive zada~i: odgovoren za rekvizicijata - \or|i ^a~e, odgovoren za finansiite - Teohar Ne{kov, odgovoren za vnatre{nite raboti - Hristo P. ]ur~iev, odgovoren za prehrana - Dimitar Sekulov i odgovoren za sanitetot - Nikola Baqu.

Vostanieto gi opfa}alo site delovi na Bitolskiot revolucioneren okrug, vo Kosturskiot revolicineren reon. Borbi se vodele vo Kostursko, Klisura, Nevesko i na drugi mesta. Vo lerinskiot region vo Staro Neredski i Nixenski, vo ohridskiot vo mesnostite Malesija, Gorna i Dolna debarca i vo Ortakol, vo Ki~evsko so napad na Ki~evo pod rakovodstvo na Luka Xerov i drugi.

Vo drugite okruzi akciite bile so slab intenzitet i se vodele duri do po~etokot na zimata. So takvi akcii posebno se izdvojuval Skopskiot revolucioneren okrug so nastanite po gornoto i sredno te~enie na rekata Bregalnica.

Po podolga srpska, a potoa i fa{isti~ka okupacija dojde 2 Avgust 1944 godina (Ilinden), koga se odr`a Prvoto zasedanie na Antifa{isti~koto sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija, Vtoriot Ilinden. Za prvpat vo makedonskata istorija (posle deset veka) e sozdadena makedonska dr`ava. Vo prostranata sala na manastirot "Sv. Prohor P~inski", pokraj delegatite na ASNOM, vo salata bea prisutni: delegatot na V[ na NOV i POJ, Svetozar Vukmanovi}-Tempo, delegatite na angliskata i amerikanskata voena misija pri G[ na NOV i POM, major Dikinson, major Sri~ka i drugi.

Vo 17 ~asot i 15 minuti, Zasedanieto zapo~na so himnata, "Izgrej zora na slobodata", a za otvoreno go proglasi najstariot delegat i u~esnik na Prviot Ilinden, vele{anecot Panko Bra{narov, Zasedanieto go otvori so zborovite: "Drugarki i drugari narodni pretstaviteli vo ovoj moment, vo ova istorisko mesto 'Sv. Otec Prohor P~inski' i na ovoj istoriski den Ilinden, koga objavuvam deka e otvoreno Prvoto Antifa{iti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makednija, du{ata mi e prepolneta so radost i pred premre`enite o~i gledam kako se razdvi`ile site reki od P~iwa i Vardar do Mesta i Bistrica, zapluskujat e celata makedonska zemja, sakaj}i da izmijat od makedonskiot narod desetvekovniot ropski sram od propasta na Samoilovata dr`ava, za da se rodi deneska nova, svetla i slobodna makedonska dr`ava".

Na Prvoto zasedanie na ASNOM se doneseni slednive odluki (re{enija):

1. Re{enie na ASNOM kako vrhovno, zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na demokratska Makedonija, sostaveno od 14 ~lena. "^l. 1. Osnovaj}i se na suverenata volja i pravoto na samoopredelenie na narodot na Makedonija, ~ii verni tolkovateli se pretstavitelite vo ova Sobranie";

2. Deklaracija donesena na Prvoto zaedanie na ASNOM za osnovnite prava na gra|anite na demokratska Makedonija, sostavena od 11 to~ki;

3. Re{enie na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot jazik kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava, sostaveno od 2 ~lena. "^l. 1. Vo makedonskata dr`ava kako slu`ben jazik se zavedue narodniot makedonski jazik";

4. Pravilnik za rabota na ASNOM, sostaven od 13 ~lena;

5. Re{enie na ASNOM za formirawe na zakonodavna komisija pri Prezidiumot na ASNOM, sostaven od ~etiri ~lena;

6. Re{enie na ASNOM za odobruvawe na re{enijata, zapovedite i zadol`enijata zemeni od Glavniot {tab na NOV i POM i Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM, sostaveno od dve to~ki;

7. Re{enie na ASNOM za formirawe na dr`avna komisija za utvrduvawe prestapite na okupatorite i nivnite sorabotnici, sostaveno od ~etiri ~lena;

8. Re{enie na ASNOM za oddavawe priznanie i blagodarnost na Narodnoosloboditelnata vojska na Makedonija i

9. Re{enie na ASNOM za proglasuvawe na Ilinden-2 Avgust za naroden dr`aven praznik na makedonskata dr`ava, sostaven od 2 ~lena. " ^l. 1. Ilinden - 2 Avgust - se proglasue za naroden dr`aven praznik na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava, kako simbol na site negovi borbi za negovo kone~no osloboduene ot vekovnoto ropstvo i za sozdavane na slobodnata i suverena federativna makedonska dr`ava (podvle~enoto e na{e)".

Na krajot e donesen Manifestot na ASNOM do makedonskiot narod, nacionalnite malcinstva vo Makedonija, Makedoncite pod Bugarija i Grcija i do makedonskata emigracija. Za razlika od Manifestot na Glavniot {tab vo Manifestot na ASNOM jasni se stavovite po niza pra{awa koi se od interes za makedonskiot narod i makedonskata dr`ava. Jasno e postaveno pra{aweto za obedinuvawe, "trgnuvaj}i od vekovnite ideali na makedonskiot narod, Prvoto makedonsko narodno sobranie go proklamira pred celiot svet svoeto pravedno i neotstapno sakawe ZA OBEDINENIE NA CELIOT MAKEDONSKI NAROD (podvle~enoto e na{e)...", obedineti da se vklu~at vo DEMOKRATSKA zaednica "...na principite na pravoto na samoopredeluvawe".

Vo Manifestot e ispraten povik do Makedoncite pod Bugarija i Grcija, "Obedinuvanieto... ramnopravni narodi". Za vakov povik, do ASNOM ne se razgovara{e, a dokolku toa se naprave{e, }e se prekr{e{e linijata na Komunisti~kata partija na Makedonija.

Po zavr{uvaweto na Zasedanieto na ASNOM, Prezidiumot vedna{ se zafati so rabota. Treba{e da se re{i haoti~nata sostojba vo koja se nao|a{e Makedonija. Lo{ata voena, politi~ka i ekonomsko-stopanska situacija go pravea haosot. Za taa cel Prezidiumot na ASNOM na svojata Prva sednica odr`ana vo seloto Ramno, na 6 avgust 1944 godina, formira poverenstva pri Prezidiumot i izbra rakovodni lica, poverenici (ministri). Bea formirani osum poverenstva:

1. Poverenik za informacii - PANKO BRA[NAROV,

2. Poverenik za vnatre{ni raboti - KIRO PETRU[OV,

3. Poverenik za prosveta - Prof. EPAMINONDA POP ANDONOV,

4. Poverenik za narodno stopanstvo i obnova - LAZAR SOKOLOV,

5. Poverenik za finansii - BOGOJA FOTEV,

6. Poverenik za soop{tenija i grade`i - STRAHIL GIGOV,

7. Poverenik za socijalna politika - ACO PETROVSKI i

8. Poverenik za sudstvo - PETRE PIRUZE.