Gledano odnadvor
ILINDEN 1999
Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Go slavime posledniot Ilinden vo XX vek. ]e morame da pogledneme zad nas i da vidime do kade sme stignale na patot zacrtan pred skoro 100 godini. Pat poplo~en i polean so telata i krvta na bezbrojnite poznati i nepoznati heroi. Za `al slikata okolu nas ne e ba{ najubava. Za sostojbata na makedonskata dr`ava denes mo`eme da ~itame sekoj den vo vesnicite. Siroma{tija, bezparica, dezorientacija na vlasta i intelegencijata, mladost bez idnina, narod bez nade`, so privremeno ime i so nametnato zname. Za uteha, ete nema vojna. Mo`eme da zastaneme tuka, da se te{ime i da ja prifatime ovaa situacija. Ili pak da se razbudime i hrabro da se soo~ime so problemite i da napravime s# Makedonija da si go najde mestoto vo svetot na op{tata globalizacija. Patot vo XXI vek e jasno ocrtan. Dolg e i poln so te{kotii i prepreki, no zatoa vodi kon obedineta Evropa i spored toa i kon obedineta Makedonija. Vodi kon ekonomski prosperitet i politi~ka integracija. Zatoa ni trebaat smeli voda~i so vizija koi }e znaat kako da se spravat so problemite koi n# ~ekaat. Dali imame takvi?

 

KANDIDATI I PRETSEDATELI

Ve}e znaeme nekoi koi bi sakale da ja pretstavuvaat i simboliziraat Makedonija vo slednite ~etiri godini. Za drugite samo se naga|a. Onie koi gi znaeme se istite, koi vo minatiot osumgodi{en period ne napravile premnogu. Sega, za niv treba da glasame i da zaboravime na se ona {to go napravile ili ne go napravile, demek doprva }e go napravat. Jas ne gledam pri~ina zo{to bi im veruvale. Ubavi zborovi site mo`at da ka`at. Lu|eto se poznavaat po delata i po ona {to go napravile dosega. Za izlez od krizata, na Makedonija & se potrebni lu|e koi se doka`ale so svojata sposobnost. Lu|e koi nema da imaat pri~ini da prodavaat ili da trguvaat so nacionalnite, zaradi svoite li~ni interesi. Takvi lu|e mo`eme i morame da barame me|u na{ite Makedonci vo svetot. Uspe{ni biznismeni i dejci koi se doka`ale so svoite dela i qubovta kon Makedonija. Makedonija nema vreme da ~eka i nas ni treba pretsedatel, koj go znae toa.

 

PROBLEMOT SO CRKVITE VO AVSTRALIJA

So crkvite vo Avstralija imame seriozen problem, i ne samo tamu. Tamu problemot e akuten i v`e{ten, no ne zna~i deka utre nema istoto da se povtori i vo Amerika, Kanada i kade bilo vo svetot. Tolku mnogu raboti se ka`ani vo obvinuvawata i kontraobvinuvawata, taka {to na krajot izgleda deka {umata ne se gleda od drvata. Za {to vsu{nost se raboti? Trajko, Petko i Mitre nekade vo beliot svet, izma~uvani od nostalgijata kon tatkovinata, re{ile da organiziraat crkovna op{tina na MPC i da po~nat so mnogu maki da odvojuvaat marki, dolari ili franci vo zaedni~ki fond za da kupat zemja na koja bi izgradile crkva. Po pravilo spored lokalnite zakoni site ovie op{tini se registriraat kako neprofitni akcionerski dru{tva ili kompanii. Mnogu ~esto na{ite patrioti vo svojot entuzijazam gi davaa svoite imoti pod hipoteka za da dobijat kredit i crkvata da mo`e da se izgradi. Bezbrojni ~asovi i pot se vlo`eni vo u~estvoto vo gradbata i drugi aktivnosti, no seto toa ne e te{ko, bidej}i patriotizmot i `elbata da se ima eden makedonski Svet dom e posilen od s#. Na krajot, crkvata se izgraduva i so Gospod napred se bara nazna~uvawe na sve{tenik od Svetiot Sinod na MPC. Sve{tenikot go pla}a crkovnata op{tina koja mu obezbeduva i stan. Zna~i, dosega se izgleda dobro. Problemot se rodi koga nekoj vo MPC nesre}no re{il deka imotite na crkovnite op{tini }e treba da se prepi{at na MPC i deka sve{tenicite, a ne upravite treba da bidat gazdi. Zboruvaj}i od li~no iskustvo kako dolgogodi{en sekretar na crkovnata op{tina vo Ju`na Florida, mo`am da ka`am deka niedna crkovna op{tina vo Amerika i Kanada nema da se slo`i so vakvo ne{to, a slu{ame {to se slu~uva vo Avstralija. Tamu ne samo {to e razurnato edinstvoto na narodot, tuku se stignalo do sudovi, skandali, sekojdnevni prepukuvawa vo pe~atot: nakuso sram i rezil za site nas. Go povikavme Svetiot Sinod pod itno da prezeme merki za da se spre~i ova ludilo koe mo`e da ni donese nepredvidlivi posledici. Pobednici od sudskite sporovi ne mo`e da ima. Site gubime.

 

 

POJASNUVAWE

Vo minatiot broj vo napisot za katastrofalnata situacija na MRTV ima edna re~enica koja nekoi izgleda pogre{no ja razbrale i zatoa ~uvstvuvam potreba za pojasnuvawe. Pogrdnite zborovi se odnesuvaat SAMO do onie koi doprinele za vakvata situacija, a o~igledno, ne do site vraboteni vo MRTV.

 

A IMETO?

S# u{te ni{to. Nema komentari, nema reakcii. Nekoi bile na odmor. Nekoi ne sakaat da zboruvaat, a nie s# u{te se vodime kako FYROM. Do koga? Se nadevame deka vo slednite broevi }e mo`eme da vi ka`eme ne{to pove}e. Vo me|uvreme po elektronska po{ta im go isprativme tekstot na d-r Janev, objaven vo Amerikanskot `urnal za me|unarodno pravo, do site ~lenovi na ON. Belkim nekoj }e go pro~ita i }e reagira.