Izvitoperuvaweto ne bilo tolku golemo, za da ja namalat komunikativnosta na jazikot na "Ilijada i "Odiseja". Kolku i da bil originalot na Ilijdata i Odiseja vidoizmenet drevnomakedonskiot jazik, toj vo osnova si go za~uval svojot lik, kako {to mo`eme da vidime od primerite, so {to vo potpolnost mo`e da se potvrdi iska`anoto mislewe deka originalite na epskite pesni {to se vklu~eni vo dvata {edevri, se delo na poetite od drevnata Belomorska Makedonija. Zborovite od Ilijada (Son~evina) i Odiseja (Odewe- patuvawe), vo dene{niot makedonski literaturen jazik, iako toj od sinteti~ki minal vo analiti~ki, koreweto i osnovite ne se oddale~ile mnogu, za da ne mo`e narodot da gi prepoznae i da se snajde vo nivnata razgovorna funkcija.

A da ne zboruvame za lingvistite od Belomorska Makedonija, a posebno za onie {to se zanimavaat so paleolingvistikata. Nie, zasega imame eden takov primer, vo istorijata na paleolingvistikata vo liceto na prof. Konstandin ^ulkov so negovata kniga na gr~ki jazik, pod naslov "Soveti vo dvojazi~nosta na Makedoncite". ^julkas zboruva edno, no zatoa ka`uva drugo-vistinata.

Ovoj profesor i prv direktor na Bitolskata gimnazija, vo po~etokot na na{iot vek, i Pasov i Hristijan Harder so nivnite re~nici, koi mnogu ka`uvaat so podvle~enite nevistini (lagi), i so toa {to go zboruvaat me|u redovi, se razbira i so zataenoto, odnosno so ostavenoto, zaobikolenoto. Deka tokmu taka e i so ^ulkov, ni zboruva deneska preizdava~ot A.A. Harisis, koga namislil vo vtoroto izdanie na knigata da vklu~i i nekolku drugi trudovi za doobjasnuvawe na ka`anoto od avtorot, koj u{te vo naslovot ni ja soop{tuva tajnata, {to se krie me|u koricite na negovata kniga.

Makedoncite nikoga{ ne bile pogr~eni, tie i deneska se slu`at so zborovite na nivnite prededovci, stari najmalku 11.000 godini. Istorijata na paleolingvistikata ni svedo~i deka arapskite Grci go "okupiraa" Moreja vo posledniot milenium p.n.e., a rezultat na taa okupacija e "nivniot" jazik koj go pretstavuva ^ulkov so slednava poraka: "Te karam, }erko za da se seti snaata! Eve kako izgleda na delo gr~kiot jazik, {to go zboruvaa kostur~ani, lerin~ani i drugite Belomorci, i toa vo po~etokot na 20-tiot vek:

gr~ki makedonski

akriv& s ne e kriv itn.

Tokmu so vakviot re~nik na "dvojazi~nite Makedonci se stara" ^julkas (^ulkov) da go pretstavi sovremeniot makedonski jazik na Grcite i "da gi uveri" Makedoncite, na kakov jazik zboruvaat. Grcite do toj stepen se zaslepeni {to mo`at so li`av~iwa da go podla`uvaat, kako nivniot taka i na{iot narod. Toa ne e ni{to drugo, tuku obi~no li`av~e koe se vika - Site sme Grci! I mesto da ja pobaraat podlabokata poraka na ^julkas, tie se poigruvaat so samite sebe, a se stremat da se poigruvaat so Egejcite i denes vo Belomorska Makedonija.

Tie lingvisti~ki derivati mo`eme da gi sporedime prvo so za~uvanite dijalektni zborovi, od tipot na sveska (b'ldza), dojdi (baraj), odi, vozi (g'yaj i sl. Potoa, so razvojot na site ju`noslovenski, zapadnoslovenski ili isto~noslovenski jazici, koi isto taka se oformile, osamostojuvaj}i se po pat na razvojot i nivnoto kultivirawe.

Ova zna~i deka inicijator za da se posomnevaat homerolozite vo tvrdeweto deka "Ilijada" i "Odiseja", bile napi{ani na "staroslovenski" jazik, blesna kako somne` i povod, za da se postapi so ovie literaturni dela malku pologi~no. Prvo, Trojanskata vojna, so procesot na preseluvaweto na Grcite od Arapskiot Poluostrov ja deli cel eden milenium. Potoa i faktot deka Grcite go pozajmile pismoto od Fenikijcite.