Prodol`uvame so izvadoci od mojata neobjavena kniga pod raboten naslov "Anti~komakedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo slednive nekolku broevi }e napravime osvrt kon izvesen broj zborovi od anti~komakedonskiot jazik, koi imaat sli~en izgovor i etimologija so dene{ni makedonski zborovi. Za da bide preglednosta pojasna, predlagam i anti~komakedonskite i dene{nite makedonski zborovi da gi predademe na latinica, kako nivnata sli~nost bi bila povoo~liva (so cel da ne mi se zabele`i deka tendenciozno gi transkribiram anti~komakedonskite zborovi na kirilica). Zna~i, predlagam nivna "ramnopravna" preglednost, t.e. i ednite i drugite da bidat predadeni so isto pismo (vo slu~ajov - latinica, zatoa {to, kako takvi gi najdov niz literaturata, ovde prezentiranite anti~komakedonski zborovi). Isto taka, povikuvaj}i se na prethodno iznesenite dokazi za ve{ta~koto vmetnuvawe na nastavkata "s" (os) vo stranskite zborovi od strana na toga{nite gr~ki anti~ki avtori, ovaa nastavka ja staviv vo zagrada.

Phoinik(os).

Ovoj anti~komakedonski zbor bil povrzan so vojnata. Se veruva deka toj zna~el crveno zname zaka~eno na dolgo kopje, so koe se davalo znak za poa|awe vo borba (D-r Nade Proeva, cit. delo). Nesomneno deka zborot frapantno nalikuva na dene{niot makedonski zbor voinik i pra{awe e dali mo`ebi poteknuva od nego. Etimologijata na obata zbora e povrzanosta so borbata. Inaku, ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik.

Pay

Spored A. Kempinski vo XVII/XVI v. st. e. Brigite se podelile na dve grupi: na evropski odnosno Mali Frigi (pajonska grupa) i na anadolski (maloaziski), {to bi bila golema Frigija, odnosno Majonija.

Dali mo`ebi ottoga{ ostanal zborot pay? I, dali poradi ovoj zbor Pajoncite go dobile svoeto ime? Fakt e deka tie po~nale da se narekuvaat Pajonci duri po podelbata na Brigite, t.e. duri otkako (simboli~no ka`ano) go dobile svojot pay (del). Sli~nosta e prisutna, pa ostanuva idnite istra`uvawa da si go ka`at svoeto. Inaku, nitu ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik.

Pezhetairoi.

Etimologijata na ovoj zbor vo anti~komakedonskiot jazik zna~ela: lu|e koi odat pe{. Spored Hamond (cit. delo, str. 148), korenot na ovoj zbor bil anti~komakedonskiot zbor pez(oi), {to zna~elo - pe{adija! Istiot ovoj zbor vo sovremeniot makedonski jazik (no i vo drugi slovenski) se pi{uva kako pesh! Sli~nosta i od etimolo{ki i od izgovoren aspekt, pome|u zborovite pez(oi) i pesh, e pove}e od o~igledna! Nitu ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik.

Chiliarch.

Etimologijata na terminot chiliarch, zna~ela na~alnik na voena edinica od iljada du{i. Ovoj termin go spomenuva Kvintij Kurtij Ruf (cit. delo, str. 210), koj negovata etimologijata, ja povrzal so Makedonskata vojska. Za Aleksandar Makedonski, Ruf pi{uva deka za vreme na eden odmor vo Azija, organiziral natprevar me|u svoite vojnici, pri {to (citat): Devetmina, koi }e bidat proglaseni za najhrabri, imal namera da gi nazna~i za na~alnici na po iljada vojnici (gi narekuvale chiliarchs) za{to toga{ za prvpat vojskata ja razdelil na toj broj...

Pove}e od o~igledna e etimolo{kata i izgovorna sli~nost pome|u terminot chiliarch i dene{niot makedonski (slovenski) zbor: (h)iliada. Inaku, vo re~nicite za stranski izrazi, terminot chiliarch e oznaen kako gr~ki termin, no mo`ebi stanuva zbor za u{te eden anti~komakedonski termin, koj, preku Grcite, stignal do dene{nive re~nici, zaveden kako gr~ki.

Hetairei(os).

Ovoj anti~komakedonski zbor pretstavuva makedonska pridavka na bogot Zevs (D-r Nade Proeva, cit. delo, str. 56). Poznato e deka bogot so indoevropsko poteklo Zevs razli~no se slavel kaj razli~ni narodi. Anti~kite Makedonci (transkribirano na gr~ki) ~estopati go oslovuvale kako Zeus hetairei(os), {to ne bilo slu~aj so Grcite. Zborot heteri i denes se upotrebuva vo sovremeniot makedonski jazik so etimolo{ko zna~ewe pridru`nici, pridru`ni~ki.

Bedy.

Gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo periodi~no spisanie Edesaika hronika (Voden, maj-avgust, 1972) pi{uva deka makedonskiot grad Voden, {to Grcite go vikaat Edessa, otprvin bil brigiski grad i deka staroto ime na ovoj grad bilo Bedy (Vedy), {to zna~elo izobilstvo so voda. Sli~nosta na imeto Bedy (Vedy) so dene{noto makedonsko ime na ovoj grad, koe glasi Voden e pove}e od o~igledna. Vo Voden se pronajdeni pove}e memorijalni plo~i, posveteni na bo`icata Ma, koja bila staro brigisko bo`estvo. D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 165 i 166) poso~uva tekstovi od originalni anti~komakedonski molitvi, od koi se gleda deka imenkata bedy ima makedonsko-brigisko poteklo. Sli~nosta na imenkata bedy so dene{niot makedonski zbor vodi (izobilstvo od voda), ne samo {to e o~igledna, tuku i etimologijata na ovie zborovi e potpolno identi~na! Sekako deka i ovoj zbor go ima i vo drugite t.n. slovenski jazici.

Ma

Ve}e, ja spomnavme bo`icata Ma, ~ie ime e od staro makedonsko-brigisko poteklo i istata, kaj Makedoncite, si imala svoi makedonski specifi~nosti, koi gi nema kaj drugite narodi. Etimologijata na ovoj anti~komakedonski zbor e pra-majka. Istata etimologija i sli~niot izgovor gi ima i dene{niot makedonski zbor maika, a sekako deka e taka i so drugite t.n. slovenski jazici (no i po{iroko). Inaku, to~no e deka kaj sekoj narod postoelo bo`estvo so sli~na uloga na pra-majka, no imeto Ma na ovaa pra-majka e tokmu od makedonsko-brigisko poteklo, dodeka pra-majkite kaj ostanatite narodi imale poinakvi imiwa (Demetra, Tea, Belona i drugi). (Podetalno kaj d-r Nade Proeva, cit. delo, str. 173). Inaku, i ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik.

Prostasia.

Prostasia zna~ela prodol`uvawe na dol`nosta vladeewe so kralstvoto za vreme na otsutnosta na kralot. Nesomneno deka, etimolo{ki i izgoorno, ovoj zbor mnogu potsetuva na dene{niot makedonski zbor protses, {to zna~i: tek (razvitok, prodol`enie) na ne{tata. Vo gr~kiot jazik zborot prostasia zna~i za{tita. Zborot protses go ima i vo ostanatite t. n. slovenski jzici.

Darron.

Ovoj anti~komakedonski zbor (vsu{nost ime na makedonskiot bog na lekuvaweto), spored germanski lingvisti, etimolo{ki zna~el onoj {to daruva uteha, smelost i re{itelnost. Potpolno istata etimologija i sli~en izgovor gi imame i kaj korenot na dene{niot soodveten makedonski zbor, imenkata dar, od koj proizleguva i dene{niot makedonski glagol dari. Sli~en zbor na Darron ne postoi vo gr~kiot jazik, no negoviot koren go ima vo drugi t.n. slovenski jazici. Od ovoj koren (dar) vo dene{niot makedonski jazik, postojat nekolku formi na makedonski li~ni imiwa (Darko, Dare, Darinka i drugi). Od druga strana, poznato e i deka vo pove}e t.n. slovenski jazici, li~nata zamenka vo treto lice ednina glasi on (he). Dali mo`ebi etimologijata na imeto Darron se poklopuva so dene{nata makedonska slo`enka Dar-on, t.e. toj {to daruva?

Caran(os)

Spored poznatiot istra`uva~ na anti~ka Makedonija, E. Badian etimologijata na imeto na ovoj prv legendaren makedonski vladetel bila gospodar. Glaven simbol na gospodarot, t.e. carot (kralot) e krunata. Vedna{ pa|a v o~i sli~nosta vo izgovorot na imeto na ovoj makedonski vladetel so izgovorot na makedonskata (slovenska) imenka kruna (korona).

Isegoria.

Ovoj anti~komakedonski zbor, taka kako {to ostanal zapi{an, pretstavuval termin {to ozna~uval pravo na razgovor so kralot. Ovaa institucija bila specifi~na samo za anti~ka Makedonija. Tamu sekoj gra|anin imal pravo da mu se obra}a, t.e. da razgovara so kralot. Dali ovoj zbor, niz slo`enite lingvisti~ki procesi, se preobrazil vo dene{niot makedonski glagol izgovara? Sli~nosta vo izgovorot e prisutna, a postojat i o~igledni etimolo{ki indicii (isegoria - izgovara). Nitu ovoj zbor ne postoi vo gr~kiot jazik, a go ima vo drugi t.n. slovenski jazici.

Mimalon(es).

Ovoj termin anti~kite Makedonci go koristele za devojkite koi bile preoble~eni vo ma{ki i koi, so gestovi, glumele deka se ma{ki. Istorijata raska`uva deka, za vreme na edna bitka, makedonskiot kral Argej Prvi, bidej}i nemal dovolno vojska, im naredil na makedonskite devojki privremeno da se oble~at kako makedonskite vojnici i im dal oru`je so zada~a da glumat deka se ma{ki. Koga gi videle oddaleku, neprijatelite pomislile deka stanuva zbor za golema vojska, se upla{ile i pobegnale od bojnoto pole, ostavaj}i ja celata svoja oprema. Ottoga{ ovoj obi~aj se zadr`al kaj makedonskite devojki i tie bile narekuvani mimalon(es) sekoga{ koga povremeno se preoblekuvale kako ma{ki. Nesomnena e sli~nosta vo etimologijata i vo izgovorot na zborot mimalon(es) so etimologijata i izgovorot na dene{niot makedonski zbor mimoleten, {to zna~i: privremen, nepostojan, preoden. Sekako deka ovde se nadovrzuva i zborot mimika. No, zarem ovoj zbor go nema i vo gr~kiot jazik? Sekako deka ima sli~en zbor i vo gr~kiot jazik, no, ako zboruvame za potekloto na ovoj zbor, sakam da potenciram deka, vo anti~komakedonskiot jazik, ovoj zbor se sre}ava u{te mnogu odamna, poto~no u{te od sedmiot vek p.n.e.! Tokmu toga{ vladeel Argej Prvi i tokmu toga{ se slu~il nastanot so makedonskite mimalon(es).

Causia.

Ova e ime na poznatata specifi~na makedonska {apka. Makedonskiot istra`uva~ od SAD, g. Josif Grezlovski smeta deka, od zborot causia, e proizlezen dene{niot makedonskiot zbor kautsia. Toj tvrdi deka porano, koga Makedoncite zemale pari na zaem ili stoka na veresija, kako garant deka }e gi vratat parite, t.e. deka }e ja platat stokata, ~estopati si ja ostavale svojata {apka. Sinonim za {apkata, u{te od anti~ko vreme, bil zborot causia. Taka, bil sozdaden dene{niot makedonski zbor kautsia, poradi ~estite ostavawa na {apkata kako garancija (kautsia) za vra}awe na parite ili pla}awe na stokata. No, nekoj mo`ebi }e zabele`i deka dene{niot makedonski zbor kautsia e prezemen od latinskiot jazik (cautio = za{tita) i deka nema nikakva vrska so anti~komakedonskiot zbor causia. Me|utoa, vo toj slu~aj napadno se postavuva pra{aweto: kako mo`elo da se slu~i samo Makedoncite da go prezemat ovoj zbor od latinskiot jazik, a ne i Grcite? Znaeme deka ~istite latinski zborovi naj~esto bile prifa}ani od site balkanski narodi (a ne parcijalno). Taka, na primer zborovite od latinsko poteklo, kako {to se: institut, konflikt, egzistencija, minister i drugi, denes gi ima vo re~isi site balkanski jazici). No, slu~ajot so kautsia e poinakov. Ovoj zbor go ima vo makedonskiot i (eventualno) vo latinskiot jazik, no go nema vo gr~kiot (na gr~ki kautsia zna~i eggiisi). Zna~i, vo slu~ajot so kautsia mo`e da se pretpostavi i obratnoto deka tokmu Rimjanite go prezele ovoj zbor od jazikot anti~kite Makedonci i, kako takov, do denes ostanal da se vodi kako latinski zbor.

Peritia.