Ima edna vistina vo svetot za koja{to na{ite politi~ari izgleda se slepi. Centarot na svetot denes se nao|a vo Va{ington, tretiot Rim. Na onie {to ne veruvaat vo toa im prepora~uvam da poglednat koja e najgolemata voena sila na svetot. Amerika vodi vo voenata tehnologija i vlo`uva ogromni pari vo odr`uvawe i modernizirawe na voenite sili taka {to i ne sakaj}i e primorana da izigruva svetski policaec i e edinstvenata sila koja{to mo`e da intervenira vo koj bilo del na svetot vo rok od 24 ~asa. Toa e pove}e od o~igledno, ako gi razgledame neodamne{nite konflikti vo svetot, od Irak do Bosna i do Kosovo. Tie {to ne veruvaat, neka poglednat koja e najgolemata ekonomska sila vo svetot. Eden zbor na Alen Grinspan, direktor na Federalnata banka, e dovolen da gi potrese finansiskite pazari vo svetot. Dolarot dominira i amerikanskata ekonomija, izgleda deka nema granici vo svojata ekspanzija. Ajde da pogledneme i ~ija kultura vladee so svetot. Od holivudskite filmovi sekojdnevno prisutni vo na{iot `ivot, do Koka- Kola i levis farmerkite, Amerika dominira. Zna~i, denes site pati{ta vodat do Va{ington, kako {to porano vodele do Rim. Koj ne e svesen za toa, gi pla}a posledicite, kako {to }e vidime podolu.

Denes, Amerika za Makedonija pretstavuva sojuznik od ogromna va`nost. Amerika be{e taa koja{to napravi UNPROFOR da bide vozmo`en. Amerikanskiot ambasador, Kristofer Hil, napravi pove}e od koj bilo, koga prv uka`a deka prilivot na kosovskite begalci e ednakov na 30 milioni meksikanski begalci na amerikanskite granici, pa taka malku ja ubla`i mediumskata katastrofa. Oficeri na na{ata Armija i Policija se {koluvaat vo amerikanskite akademii, a amerikanskite organizacii koi{to pomagaat vo razni poliwa vo Makedonija, ne se malku. Seto ova, ni oddaleku ne zna~i deka e dovolno, no dali }e se napravi mnogu pove}e, navistina zavisi od nas. Ako ne sme pretstaveni organizirano i kako {to treba vo Rim i da po~neme da se nadvikuvame so drugite za na{ite interesi maka }e ma~ime u{te dolgo vreme. Ne treba da zaboravime deka sosedite se daleku poorganizirani i poprisutni taka {to ponekoga{ i Belata ku}a ako saka da ni pomogne, }e mora, taa pomo{ da pomine niz Kongresot, kade {to sosedskite interesi se daleku popretstaveni. Makedonija,vo odnos na naselenieto e golema kolku Bruklin, edno od predgradijata na gradot Wujork. Vo normalni uslovi bi mo`ele da prosperirame, samo koga bi go plasirale, barem polovinata od na{eto proizvodstvo, vo Amerika. So pomo{ na na{ite Amerikanci, bi mo`elo toa da stane vistina, no sledniot ~ekor zavisi od nas.

OD EDNOUMIE DO MALOUMIE

Ministerstvoto koe postignuva najgolemi "uspesi" vo ova vreme e sekako ona na kulturata. Energi~niot minister za samo malku vreme, uspea da go promeni liceto na makedonskata kultura taka {to, ako prodol`i u{te malku }e si imame te{kotii so toa kako na{ata kultura da ja razlikuvame od onaa na kom{iite. Posledniot "uspeh", zabele`uvame deka e re~isi uni{teniot Seminar za makedonski jazik na koj sekoja godina se proizveduvaat vqubenici vo na{iot jazik i kultura od celiot svet, koi{to koga }e se vratat doma, stanuvaat neumorni lobisti na na{ata kultura. Na mnogumina od nas, koi ne gi razbiraat misterioznite pati{ta na ministerot, ne ni e jasno kako mo`e da se skratat pari za vakvi programi i da se davaat na maloumni pretstavi vo koi se reklamira na{eto nepostoewe. Vo sekoj slu~aj predlagame "efikasniot" minister vo najskoro vreme da se rekonstruira vo nekoe drugo ministerstvo kade {to ni se neophodni itni promeni i reformi, kako na primer ekonomijata. Na takov na~in, so ekspresnoto sproveduvawe na reformite pod nadzor na "efikasniot" minister, predviduvame vleguvawe vo EU vo rok od 3-4 godini.

SE U[TE FYROM

Onie koi{to o~ekuvaa bura reakcii od na{ite politi~ari za na{ite napisi, vo vrska so problemot na imeto }e moraat da pri~ekaat. Politi~arite verojatno s# u{te "mislat" dali ova (ne)ime da si go ~uvame zasekoga{ ili ne. Edna rabota e sigurna: nie taka ne mislime. "Makedonsko sonce" }e prodol`i da pi{uva za ovoj problem se do negovata razvrska.