 |
Za vreme na carot Dioklecijan, koj{to vladeel so rimskoto carstvo od
284 do 305 godina, i negoviot naslednik Maksimijan, koj{to vladeel od 305 do 311 godina,
hristijanite bile `estoko progonuvani. Crkvata bila ukrasena so golem broj ma~enici.
Nivnoto minato stana idnina, za niv, za nas, za svetot, za ~ie spasenie gi molime da se
molat na Boga. @rtvi na toa progonuvawe bile i roditelite na sveta velikoma~enica Nedela.
Vo nivnite podocne`ni godini, Bog im podaril }erka, koja{to se rodila vo nedela, i zatoa
na svetoto kr{tevawe & go dale imeto Nedela Idnata Bo`ja izbranica za Hrista,
Velikoma~enica Nedela, u{te kako mala ja osoznala vistinskata vera. Napreduvala vo
blagodatta i poznavaweto na Hristovata nauka. Odlu~ila da umre kako devojka i da se
`rtvuva za Hrista. Nejzinite roditeli, koi `iveele vo Anadolija, zaradi verata vo Hrista
bile progoneti vo gradot Melitin, kade {to zavr{ile ma~eni~ki i stanale bo`ji svetiteli.
Sv. vm~. Nedela siot imot go razdelila na siroma{nite. Pred carot Maksimijan, ne se
pla{ela da priznae deka e hristijanka, poradi {to ja podlo`ile na najte{ki maki. Nejzinoto
telo bilo oblieno so krv. Upravitelot Apolonij ja ma~el na najyverski na~in. "Ne se
pla{i Nedelo od makite, blagodatta Moja e so Tebe", - i rekol Gospod Isus Hristos vo
zatvorot, ja potkrepuval vo verata i izlekuval od dlabokite krvavi rani. Sv. vm~. Nedela
ja hranela svojata du{a so hristovite zborovi. So pomo{ na bo`jata blagodat, iskrenite
molitvi, silnata qubov i verata kon Boga, frlenata vo ogan Sv. Nedela, ostanala
nepovredena. Bog napravil neobi~no i golemo ~udo. Toga{ Apolonij donel smrtna presuda, na
sv. v.m~. Nedela da & bide prese~ena glavata so me~. "Za mene e `ivot za Hrista
da se umre", izvikala pred Apolonij Sv. Nedela. Mladata i ubava ma~enica, kleknala na
kolena i so o~ite koi gledale kon neboto, so racete podignati kon neboto,upatila posledni
molitvi : Bog da ne ja razdeli od nejzinite roditeli. Nejzinata du{a i nivnite, da bidat
od Boga zaedno upokoeni, vo ve~nosta nerazdelni. A na site lu|e koi }e ja slavat, Bog da
gi pomiluva i spasi. Sv. vm~. Nedela, po ovie posledni zborovi ja ispu{tila svojata du{a i
toa pred da bide nejzinata glava pose~ena so me~, vo 289 godina. Se predade sebe na smrt
za Gospod Isus Hristos. A milostiviot Bog koj e blagosloven vo site vekovi, i pomogna da
ja pobedi smrtta i da se zdobie so ve~en `ivot vo nebesnoto carstvo, a toa e najgolemata
pobeda. "... i ova e pobedata {to go pobedi svetot -verata na{a" (Sv. Ev. sv.
ap. Jovan Bogoslov). A na onie, koi ja ma~ele i sudele na neznabo`e~kite nerazumni i
nepokaeni ~ove~ki du{i koi se pokorile na nepravdata i idolopoklonstvoto, Bog gi ostavi vo
ve~en mrak. "Toa se onie lu|e, za koi se ~uva mrakot na teminata zasekoga{".
(Sv. ap. Juda.) Ma~eni za Hrista, okolu 290 godini bile i prepodobnite ma~enici Epiktet i
Astion. Denot 20 juli ili 7 juli po stariot kalendar, crkvata go opredelila i za praznik
vo ~est na prepodobniot Tome Malein, hrabriot i bogat vojvoda, koj gi pobeduval
neprijatelskite vojski i od silna qubov kon Boga, stanal Hristov vojnik. Se povlekol od
svetot vo pustina i go primil mona{kiot ~in. Patovoditel mu bil slavniot prorok, sveti
Ilija, koj go donel sam. Negovoto srce bilo oblagodareno. Vo svojata du{a dlaboko go
po~uvstvuval Boga, negovata qubov kon svetot i se podgotvuval za carstvoto nebesno. So
pomo{ na blagodetta na Gospod Isus Hristos, pravel ~uda, le~el bolni i prodol`uva da im
pomaga na lu|eto, so negovite molitvi kon Boga, niz site vekovi. Ja po~uvstvuval Bo`jata
sila, ja izvr{uval Bo`jata sveta volja, a sesilniot Bog go utvrdil vo prav i silen duh i
go izbavil od site |avolski isku{enija. Negovite sveti, ~esni i `ivotvorni mo{ti im
pomagaat na site lu|e, koi so qubov i vera go proslavuvaat i baraat pomo{ od nego. Gi
izlekuval i site neizle~ivi bolesti. Slava mu i blagodarnost na nego i na presveta Troica,
koja preku nego dejstvuva i vr{i neobi~ni dela. Bog go primil vo nebesnoto carstvo i go
oven~al so ma~enici, rodeni od Italija, koi postradaa za vreme na carot Trajan: Peregrin,
Lukijan, Pompeja, Isihija, Palija, Satornik i German. A spomenot na sv. sve{tenoma~enik
Pankratie, episkop Tavromenijski, se obele`uva dene{niot den 22 juli. Se rodil vo
Antiohija. Vo Erusalim go videl Hristos, gi gledal negovite slavni dela, poveruval vo
nego, se ucvrstil vo na{ata presveta vera i ostanal zasekoga{ verno hristovo ~edo vo
qubovta Bo`ja. Pavle, go postavile za episkop vo gradot Tavromen vo Sicilija. So bo`ja
sila uspeal `itelite na gradot da gi vovede vo hristijanskata vera, poradi {to
neznabo`niot vojvoda Akvilon, go napadnal so vojska, no ne go razru{il. So krstot vo raka,
so toa nepobedlivo hristovo oru`je, so molitvi kon Boga, zastanal na ~elo pred
hristijanite i vojnicite od neprijatelskata vojska, nad koi padnala temnina, se povlekle i
so me~ovi me|usebno se ubile. Hrabriot bo`ji svetitel go spasil `ivotot na hristijanite i
gradot. Podocna sv.sve{tenoma~enik Pankratie bil ubien od neznabo{cite, a Bog go oven~al
so negnile`en venec na slavata. Negovite ~udotvorni mo{ti se nao|aat vo Rim. Slava na
Presveta Troica, na Negovata neiska`liva mudrost, sila i gri`a za spasenieto na sekoja
~ove~ka du{a.
|