Prvo, zatoa {to jazikot na Fenikijcite i nivnite ednoplemenici bil i e indoevropski, dodeka narodite {to gi istisnale niv bile od genite na arapskite supstrati, a po izvesno vreme vo akcijata na proteruvaweto na Vindite `ivo u~estvo }e zemaat i azijatskite plemiwa, ~ii jazici nemaa ni{to op{to so praindoevropskiot i indoevropskiot. Potoa, fakt e deka indoevropskata grupa, vo svojata osnova, pove}eto od niv, nastanale i se zacvrstile tokmu na ovoj kontinent. Ottuka i pretrpenite jazi~ni vlijanija. Toa e rezultat na komunikativnosta i krajnata cel da bide nivnoto obedinuvawe. Ova zna~i deka na Latincite i na Anglosaksoncite ne im pre~ela vindiskata (drevnomakedonskata) onomastika. Da se obideme ova da go ilustrirame, ne samo so mitolo{ki imiwa od tipot na Yeus, Theos, Deus, Gospod i Got, tuku i na onomatopejata.

OD JUGOZAPADNATA FRANCUSKA PROVINCIJA

Venetskata toponimija od jugozapadnata francuska provincija - Akvitanija, Skandinavija, i drugi evropski tereni: holm (vozvi{enie, osobeno rasprostraneto vo Evropa), Lom (povr{inski prelom)- go sretnuvame vo dve formi Lom i Lam, potoa Lem i Lim: Lembruh, Lemsfeld (vo Germanija), Lamar{e, Limaj, Limo`e, (vo Francija), Limvig (vo Danska), Lom, Lomen (vo Norve{ka), Lomnice (vo ^e{ka), Lom`a (vo Polska), Lomelo, Loma (vo Portugalija) istovo se povtoruva vo [panija i Italija. Potoa Lamburn, Lamnah (vo Velika Britanija), Lambija (vo Romanija), Lamija (vo Grcija), Lom, Lomno, Lomnik ( vo Slovenija), Loka, Lonka, Lanka, Laka, L'ka (skoro vo site slovenski zemji), Laak-Lahen-Lahendorf (vo Germanija), Lakabau-Lakave-Lakk (vo Francija, (Lakokk-Lankaster (vo Velika Britanija), Lakself-Lakatraska (vo Nordiskite predeli), Lakka-Lakion (vo Grcija), L'ka-Laka (vo Makedonija) itn.

Od korenot "log": Longvile, Langen, Longeau (vo Germanija), Akarnanija (vo Grcija) Krawska (vo Slovenija), Kroncelevo (vo Makedonija)

Sega da obratime pogolemo vnimanie na ovie toponimi so vkrstuvawe, ili kalemewe, odnosno asimilirawe, pod vlijanie na zaemnoto so`itelstvo na Venetite so Ahajcite, so Grcite, so Etrurcite, so Germanite, so Latinite itn.

Belin (Bog na sonceto na Karnovci i Nari~anovci), Sveti Belino (San Belino), Raestija, Vendelicija, Venestes (so dolinata Vent~gau), Val Venosta, Venotates (vo dolinata na Baltelina), Veneti itn.

Sega da obrneme vnimanie na "glosite" i toponimite izvedeni so pomo{ na sufiskite mnogu bliski do sovremeno makedonskite: VisokeTure (Visoka Tura), Lane`, Kromol, Mart, Preval, Predol, Predel, Kompolje, Holm, Kuklen (Klenovec) ili (Klenoec) pe~ (pe~ewe, pe~ka) golica (golina), Golio (gol), Golan, Krnica (Karnanija, Akardanija), Sleme, Dol, Mel, Klanec, Strmec, Tesen, Deber, Debar, Debernica, Stol, Lonca, Sedlo, Guga, Toplica i dr.

Sega da nabroime nekoi od venetskite zemjodelski orudija (alatki) i drugi predmeti, pa i rastenija. Tuka ne mo`am da ne gi spomenam zborovite na genijalniot slavist od minatiot vek {to im gi ka`a na francuskite studenti i site onie {to gi slu{aa predavawata vo Kole` de Franns, na Adam Mickjevi~. Negovite predavawa gi slu{a{e na primer i eden ramnoglavec genij, kompozitorot Frederik [open, potoa golemiot romanti~ar Juqu{ Slovacki, a za ovie predavawa na francuski jazik }e se iska`e i poznatiot ruski kni`evnik Hercen, i }e ka`e deka vo niv (vo predavawata) ima mnogu proro{tvo: "Zna~i gledate, gospoda, pi{uva toj, deka slovenski narod ima{e ne samo vo severna Grcija, kade {to se nao|a i denes, ne samo vo Makedonija, Trakija, tuku i na celiot Peloponez, kako zemjodelski narod, kako robi na Ahaite i drugite Grci".

Ja zatvorame ovaa margina, i prodol`uvame so nabrojuvaweto na venetskite "glosi":

Plug (ralo), kow (nori{ki), krava (pingovska), planina (gora), tarna~ (orudie za matewe na mleko vo matka), ^rni panter (grb na Vojvodina), lipa (drvo) prestol (po~itno mesto za upravitel), dimnica (za dimewe meso i ribi), pa{ni{tvo (pa{a, pasewe) drevak, pekva, pi~ai, lon~ena solnica, orglijce (piskulci), kozolec (stiva, seno i druga hrana za doma{nite `ivotni), smu~i, pastirski stan (`ili{te), qudsko zdravstvo (bolnica), torka i drugo.

Za najpoznati mitolo{ki paleolingvisti mo`eme da gi smetame potvrdenite arhai~ni imiwa -Apolon, Orfej, Lin i dr.

Apolon od redovite na panteonot na gorata Olimp koj naj~esto go sretnuvame so lirata vo racete, potoa doa|a Orfej, vnukot na Makedon tesno povrzan so gorite severno od Olimp i Lin ~ie{to ime poteknuva od prastarata narodna pesna koja se peela za vreme na grozodberot vo makedonskata bo`estvena imperija. Vo edno predanie nego go sretnuvame kako sin na bogot Apolon i Psamata, }erka na kralot Krotop so ova ime tesno se povrzani drevnomakedonskite ta`alki.

Za Orfej postojat pove}e predanija. Najstaroto od niv veli deka toj bil sin na Trakiecot Eagr, no tuka ne se spomenuva imeto na negovata majka. Vo drugo drevno predanie, Orfej bil sin na bogot Apolon i muzata Kaliopa (Dobroglasni~ka), vo narednoto predanie za negova majka se spomnuva Klio, edna od devete muzi, koja prvo proslavuva so nejzinite pesni, a podocna se smetala za muza na istorijata (juna~kite pesni i retorikata). Narodnata majka na Orfej bila Polihimnija (mnoguhimnija). Potoa na red doa|a Meniti, }erkata na Tamirij i drugi.

Homer se proslavil so [edevrite, Ilijada i Odiseja, Hesiod so "negovata" poema Teogonija, a logografite so pribiraweto (zapi{uvaweto) na drevnomakedonskite predanija.

Od izvr{enata komparacija dosega vo jazikot na site ovaa paleolingvisti, vnimanieto ni go odzemaat "dijalektizmite" vo nivnite dela, od koi so vremeto }e bide oformen jazikot na Fenikijcite, Venetite, Helenite i najstariot (11.000 god) drevnomakedonskiot. Taka na primer drevnoto ime na Sonceto go sretnuvame El-Hel, Il-Sol. El bil prvobogot na Fenikijcite; Hel (Helij) imeto na Sonceto kaj drevnite ju`ni Morejci (Pelopones, Atika i Beotija); Il (ilij) kaj Makedocnite i Ilirite, a vo pove}e drevnovindski dijalekti imeto na Sonceto go sretnuvame so korenot i osnovata Sol. Nesomneno, od ovaa poslednava imenka siot toj dreven vindski svet }e go prifati nego so slednive nijansi: Makedoncite-Sonce, Srbite-Sunce, Bugarite-Sl'nce, Poqacite-Slonce; Rusite-Solnce. A me|u ovie nijansi se i site ostanati Sloveni - idolopoklonici na Sonceto. Naredniot primer neka bide imeto na prvobogot na Fenikijcite, Melkar (Mlekar, od mleko, kaj site ju`ni Sloveni, moloko kaj Rusite, mleko kaj Poqacite, kart kaj Fenikcijte, grad kaj ju`nite sloveni, gorod kaj Rusite, grud kaj Poljacite i sl.