- Spored Ustavot na RM verskite zaednici se nezavisni i samostojni. Tie mo`at da formiraat u~ili{ta za osnovno i za sredno obrazovanie, kako i institucii ili organizacii, koi bi se zanimavale so socijalni ili humanitarni pra{awa.
- Pra{aweto za vra}aweto na imotot na MPC i na drugite religiozni zaednici ne e regulirano. Toa ne e re{eno ni so zakonot, ni so nekoj drug praven akt. Zatoa, nie kako komisija na Parlamentot }e mu dostavime izmeni ili dopolnuvawa na sega{niot Zakon za denacionalizacija, so {to smetame deka }e se re{at problemite so verskite zaednici i nivnite imoti.
M
-r \or|i Na-umov, dov- ~era{en minister bez portfeq vo Vladata na RM, od neodamna e pretsedatel na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici. Taa }e broi 17 ~lena, a vedna{ }e mora da se soo~i so realnite problemi, starite zakoni, regulativata i konfliktite me|u vernicite i nivnite sve{tenici. Ova be{e povod da porazgovarame so g. Naumov za mnogu aktuelni pra{awa.Gospodine Naumov, od neodamna Vie ste pretsedatel na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici. Koja e nadle`nosta na ovaa komisija?
- Funkcijata na Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici delumno se regulira vo Zakonot za organite na upravata, koj e star zakon i ne e usoglasen so noviot Ustav na Republika Makedonija. Me|utoa, vo Ustavot na RM od 1991 godina, pra{awata na veroispovesta, verata i za{titata na slobodata na izrazuvawe na ~uvstvata kon religijata, se podignati na najvisok stepen. Taka, vo ~lenot 9 od Ustavot na RM, vo glavata za osnovnite slobodi na ~ovekot i na gra|aninot, se zboruva za politi~ki slobodi vo koi gra|anite na na{ata dr`ava se ednakvi vo slobodite i pravata, nezavisno od verskite uveruvawa i drugite prava... Isto taka, vo ~lenot 19 od Ustavot, se govori deka ~ovekot i gra|aninot imaat polna sloboda na veroispoved i taa mo`e slobodno da ja izrazuva vo individualna ili vo koja bilo druga forma. Spored Ustavot verskite zaednici se nezavisni i samostojni. Tie mo`at da formiraat u~ili{ta za osnovno i za sredno obrazovanie, kako i institucii ili organizacii, koi bi se zanimavale so socijalni ili humanitarni pra{awa. Kolku {to mene mi se poznati rabotite, denes vo Makedonija egzistiraat Makedonskata pravoslavna crkva, koja e nacionalna i ima svoj domicil kaj makedonskiot narod, koj{to e konstitutiven element. Potoa dominiraat: dvete muslimanski verski zaednici, Katoli~kata crkva, a tuka se prisutni i evangelisti~kata, protestanskata, sabotarskata, baptisti~kata crkva i drugi religiozni konfesii. Vo Makedonija postoi i Evrejskata zaednica, koja mi se ~ini deka e registrirana kako Evrejska op{tina, a ne kako religiozna zaednica. Me|utoa, osven MPC koja ima nacionalno obele`je i ~ij administrativen i upravuva~ki centar e vo Makedonija, na drugite verski zaednici upravuva~kiot centar im se nao|a nadvor od na{ata dr`ava. Ottamu tie dobivaat komandi za dejstvuvawe i zatoa dr`avata preku Republi~kata komisija za odnosi so verskite zaednici, e zaintersirana za odnosite i za aktivnostite so religioznite zaednici.
KOMISIJATA E KOORDINATOR ME\U DR@AVATA I VERSKITE ZAEDNICI
Vie ja potenciravte osnovnata funkcija na Komisijata!?
- Republi~kata komisija, za koja jas smetam deka e dr`avna, voglavno ima zada~a da vodi smetka za aktivnostite, statusot, nivnite prava, polo`bata na vrabotenite i ostvaruvawata na imotno-pravnite i drugite socijalni pra{awa. Site onie prava {to gi u`ivaat gra|anite na RM moraat da gi imaat i verskite zaednici. Vo posredni~kata komunikacija me|u religioznite zaednici, crkvi i drugi organizacii so dr`avata, Komisijata se javuva vo uloga na koordinator. Taa e edno telo koe postojano gi sledi sostojbite.
Dali vo taa komunikacija Komisijata ima pravo da donese nekoi propisi ili ima pravo da dade ocenka za oddelni situacii?
- Komisijata preku Parlamentot podnesuva barawa ili inicijativi za odredeni zakonski i normativni regulirawa, so koi }e se re{at statusnite pra{awa i pravata na religioznite zaednici. Taa postojano e aktivna, gi sledi sostojbite i mora da prezeme merki, ako nastanat odredeni problemi.
[to }e se pravi ako ima konfliktni situacii?
- Ako konfliktnite situacii se sprotivni na interesite na dr`avata, verskite zaednici se upatuvaat do Ustavniot sud na Makedonija kade {to, isto taka, mo`at da se ostvarat nivnite prava. Na{ata dr`ava vodi posebna gri`a za za{tita na verosipovedta, religijata i izrazuvaweto na verskite ~uvstva. Vo ~lenot 110 od Ustavot na RM, se veli deka Ustavniot sud, a ne redovnite sudovi, se gri`at za nivnite prava. Taka na primer, ako nekoja verska zaednica ~uvstvuva deka & e skrateno nekoe pravo, taa mo`e da se obrati do Sudot i da si bara za{tita na sopstvenite prava.
Zna~i so ovoj ~len MPC mo`e da si go pobara nacionaliziraniot imot?
- Vo prethodniot sistem, koj trae{e otprilika 45/50 godini, nacionalizira golem broj na crkovni imoti. No, so pluralisti~kiot `ivot toa pra{awe e pokrenato od mrtva to~ka. Me|utoa, kolku {to mene mi se poznati nekoi raboti so Zakonot za denacionalizacija, koj be{e donesen od prethodniot parlamentaren sostav, ne go re{i ova pra{awe so verskite zaednici. Pra{aweto za vra}aweto na imotot na MPC i na drugite religiozni zaednici ne e regulirano. Toa ne e re{eno ni so zakonot ni so nekoj drug praven akt. Zatoa, nie kako komisija na Parlamentot }e mu dostavime izmeni ili dopolnuvawa na sega{niot Zakon za denacionalizacija, so {to smetame deka }e se re{at problemite so verskite zaednici i nivnite imoti. Kolku e gorliv ovoj problem, mo`am da navedam samo so eden primer za koj doznav od vesnicite. Crkvata "Sveta Bogorodica" koja{to postoe{e s# do 1945 g. raspolagala so 17 du}ani, dve kafeani i dve osnovni u~ili{ta vo starata Skopska ~ar{ija. Siot toj imot, denes ne{to vredi.
MPC ]E MORA DA SI GI DOBIE CRKOVNITE IMOTI
[to stanuva so crkvite i manastirite?
- Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata s# u{te upravuva so crkvata "Sv. Kliment" vo Ohrid. Do neodamna istata sudbina ja delea i crkvata "Sv. Sofija" i manastirot "Sv. Naum". Toa se crkovni imoti, toa se vakuvski mesta za koi MPC ima originalno pravo da gi dobie i da upravuva so niv. No, toa ne zna~i deka dr`avata mora da se otka`e od nivnoto istorisko i kulturno zna~ewe. Okolu ova pra{awe nie, kako Komisija, }e morame da gi prisobereme dosega{nite pravni propisi i da gi prilagodime na Ustavot na RM. So niv }e mora da go re{ime pra{aweto so MPC i drugite barawa na verskite zaednici.
Kolku ste zapoznati so barawata na muslimanskite verski zaednici?
- Znam deka se registrirani dve muslimanski zaednici. Nivnite problemi, isto taka, }e se re{at so soodvetni zakonski propisi.
Kolku Komisijata mo`e da vlijae na konfliktnite situacii me|u MPC i iseleni{tvoto?
- Znam deka MPC ima 7 svoi eparhii, od koi tri se nadvor od na{ata dr`ava: Evropskata, Kanadsko-amerikanskata i Avstralisko-novozelandskata. Moj li~en stav e deka nadle`nite eparsi od MPC }e mora da `iveat vo stranstvo i nivnoto sedi{te da bide me|u iseleni{tvoto. [to se odnesuva do pra{aweto na upravuvaweto na crkvite vo stranstvo, smetam deka tie mora da se vo nadle`nost na Crkvata. Ovie problemi }e mora mnogu brgu da se re{at, zatoa {to tie sozdavaat razdor me|u na{ite iselenici.
Dali }e najdete soodvetno re{enie za barawata na verskite zaednici vo vrska so obrazovanieto?
- Okolu sferata na obrazovanieto }e mora da se posveti golemo vnimanie. Znam deka MPC ima sredno bogoslovsko u~ili{te koe trae 5 godini. Ima nastojuvawa Teolo{kiot fakultet da bide vklu~en vo univerzitetskiot sistem vo dr`avata, okolu ovaa rabota mo`e da se razgovara. No, Makedonija ekonomski ne e dovolno mo}na da ja vklu~i i Medresata od Kondovo vo ovoj obrazoven sistem. [to se odnesuva do pra{aweto za fakultetsko izu~uvawe na veronauka, mislam deka e pronajdeno idealno re{enie. Toa nema da pretstavuva bolka za regularnoto obrazovanie, bidej}i veronaukata, kako i sekade vo svetot, }e se izu~uva edna{ mese~no.