Gospodinot Tito Petkovski e poznat na politi~kata jav-nost vo Makedonija, taka {to nema potreba posebno da go pretstavuvame. Sepak, treba da se ka`e deka e roden 1945 godina vo selo Psa~a, op{tina Rankovci. Toj e semeen ~ovek, ima sopruga diplomiran in`iwer-tehnolog i dve }erki studentki. Po profesija e diplomiran pravnik, ~len na Pretsedatelstvoto na Centralniot odbor na SDS i pratenik vo Sobranieto na Republika Makedonija.

So gospodinot Petkovski mo`e da se razgovara na sekoja tema, no nie vo na{iot razgovor se zadr`avme na nekolku pra{awa za koi mislevme deka vo ovoj moment se najzna~ajni za na{ata dr`ava.

PETKOVSKI: Su{tinata na politi~kiot anga`man e da se osvoi vlasta i da se ostane na vlast i spored toa ne mo`e da stane zbor za nejzino predavawe. Na poslednite parlamentarni izbori gra|anite na Makedonija se opredelija za koalicijata za promeni. Pretpostavuvam deka vo na{ata programska orientacija, na na{ite promotivni pretstavuvawa i voop{to na vkupnata kampawa, pomalku veruvaa i se razbira prakticiraweto na Vladata {to go imavme vo izminatiot period ako nekoj saka da ja predade vlasta toj neodgovorno vladeel, za nas toa ne mo`e da se ka`e, zatoa tvrdam deka toa se samo {pekulacii. Promenata na vlasta vo Makedonija dojde na najdemokratski na~in, bidej}i celokupnata izborna regulativa e napravena vo najtesna sorabotka so site politi~ki partii koi bea i koj ne bea vo Parlamentot. Koalicijata za promeni odnese pobeda, no treba da se ka`at kometarite na gra|anite po izborite koi govorat deka tie glasale pove}e protiv SDS, otkolku za koalicijata za promeni.

PETKOVSKI: Po izborite mol~evme 100 dena. Toa e nepi{ano pravilo, xentlmenski odnos kon sekoja novo izbrana Vlada, za da mo`e taa da podgotvi programa i transparentno da izleze pred gra|anite da gi realizira predizbornite vetuvawa. Koga dojdovme na vlast toga{nata opozicija, isto taka, ima{e razbirawe. Vedna{ po istekot na 100 dena SDS gi ka`a zabele{kite na edna pres-konferencija, a i vo Parlamentot. Posle toa na mnogu javni nastapi, tribini, trkalezni masi i vo Parlamentot jasno zboruvavme i uka`uvavme na propustite {to gi pravi novata Vlada. Jas ne mislam deka mol~evme. Neodamna organiziravme miting koj be{e masovno poseten. Toa ne be{e samo ispituvawe na pulsot na gra|anite, tuku pred s# novo doka`uvawe na SDS za negoviot kredibilitet pred makedonskiot narod. Na mitingot narodot dade odobruvawe i poddr{ka na stavovite {to nie gi iznesuvame. Gra|anite upatija seriozni zabele{ki do Vladata deka ne se zadovolni od nejzinata rabota. Vladata ne samo {to ne ispolni niedno vetuvawe od dogovorot {to go sklu~i so gra|anite vo predizbornite vetuvawa, tuku napravi niza pogre{ni ~ekori. Merkite {to gi prezema za ovie sedum meseci prakti~no n# oddale~ija od Evroatlantskite integracii, ja vlo{ija socijalnata i me|unarodnata polo`ba na Makedonija, so eden zbor se poka`aa kako nekompetentna i nesigurna vlast bez me|unarodna poddr{ka.

PETKOVSKI: Tie glasovi ne se vo posledno vreme tuku se od poodamna. Najdobra potvrda za tie {pekulacii be{e Kongresot na Partijata. Toga{ se izbra novo pretsedatelstvo, nov centralen odbor i se obnovija sostavite na organite. Prakti~no 70% od sostavot na centralniot odbor i 73% od pretsedatelstvoto se novi lu|e. Toa e dobar spoj na iskusni i mladi nade`ni politi~ari od SDS- provinencija. Na dobar pat sme da se pretstavime kako edna kompaktna politi~ka garnitura, no i kako lu|e koi na najdostoinstven na~in }e ja branat socijaldemokratskata orientacija vo Makedonija.

PETKOVSKI: Mladite odr`aa kongres na koj se izbra nov pretsedatel, no kako {to biva vnatre ima razli~ni pogledi za vrednuvawe na lu|eto, kako {to ima vo sekoja politi~ka partija. Me|utoa vo SDS toa se slu~uva transparentno, s# {to vnatre se razgovara vedna{ im se stava na uvid na gra|anite. Mladite se malku poqubopitni, pa sakaat vedna{ da vidat kakvi procesi se proektiraat. Faktot {to novoto rakovodstvo e izbrano so visok procent na poddr{ka od delegatite govori deka toa ja u`iva poddr{kata na mladite na SDS.

PETKOVSKI: Ne znam deka nekoi poznati imiwa od SDS ja napu{tile Partijata. Ima incidentni slu~ai, no toa ne e pojava za koja treba da razmisluvame. Jas ja zastapuvam tezata deka vo Makedonija devet godini imame pluralizam i mnogu lu|e anga`irani vo politikata s# u{te ne ras~istile so sebe na koja politi~ka provinencija pripa|aat. Ne sum siguren deka i site ~lenovi vo SDS se svesni i jasno im e deka nivnata intimna opredelba e socijaldemokratijata. Od toj aspekt normalno e lu|eto s# u{te da skitaat, a i vo uslovi koga s# u{te nemame sredeni odnosi vo ekonomijata, koga ne funkcioniraat site instrumenti na pazarnata ekonomija i koga firmite s# u{te zavisat od dr`avata da ima minuvawe od edna partija vo druga. Onie rakovodni lu|e koi vo predhodnata vlast imale nekoi povlastici vo odnos na dobivawe na dozvoli za uvoz, povolni krediti i drugo, normalno e da se priklonuvaat kon novata vlast za da gi zadr`at tie pogodnosti. Sepak SDS e profilirana partija so jasna politi~ka platforma, so ra{irena infrastruktura i so vospostaveni jasni vnatre{ni odnosi. Na{ata Partija poka`a deka znae da vladee so jasna orientacija za za{tita na nacionalniot i dr`aven interes na Republika Makedonija. Nie mo`eme da se razlikuvame po mnogu pra{awa po odnos na toa kako i na koj na~in e podobro da se vodi ekonomskata ili socijalnata politika, no centralnata ideja e za{tita na nacionalnite i dr`avnite interesi i tuka nema otstapuvawe. Site tie raspravi, vnatre{ni sprotivni mislewa se odvivaat po najdemokratski pat. Vo drugite partii se nametnuva edna li~nost so avtoritaren na~in na rakovodewe, {to ne sakam da ka`am deka i vo SDS toa ponekoga{ ne se javuva. S# u{te politi~kata kultura ne e na zavidno nivo. Vo drugite partii se odlu~uva vo tesen krug i koga }e pukne doa|a do razedinuvawe, toga{ javnosta doznava s#. Vo SDS se raboti mnogu transparentno i toa e na~inot za so~uvuvawe na homogenosta na Partijata.

PETKOVSKI: Na koj na~in mislite deka ne ja poddr`uvavme? Nie dodeka bevme na vlast go donesovme znameto, bez razlika koj go predlo`i.

PETKOVSKI: Makedonskoto zname so yvezdata od Vergina go donese Sobranieto na RM koga nie imavme zna~ajna uloga i glasavme za nego. No, kako {to se odvivaa rabotite so me|unarodnite odnosi i etabliraweto na Makedonija, znameto be{e eden vid tovar vo odnosite so Grcija. Za opstrukcijata na Grcija imaa razbirawe i Evropskata unija i SAD, iako toa be{e iracionalen spor. Grcija ja zastapuva{e tezata deka toa e kradewe na del od nejzinata istorija. Za da se integrirame vo Evropskite politi~ki i finansiski strukturi i da ja koristime nivnata pomo{ ednostavno bevme uceneti. Ako sakate vratite da vi bidat otvoreni morate toj trivijalen spor so Grcite da go re{ite. Vo toa vreme vo Sobranieto preovlada svesta deka znameto iako zna~i identitet na eden narod i dr`ava, nejziniot suverenitet i integritet, sepak e pomal vlog otkolku vratite pred site svetski, politi~ki i finansiski institucii da ni bidat zatvoreni. Posle toa, so izmeneto zname bevme primeni vo Obedinetite nacii. Znameto, himnata i grbot na edna dr`ava ne se biblija i tie mo`at da se promenat. Spored toa, dokolku se dojde do soznanija, so poinakov raspored na silite, toa mo`e da se promeni. Vpro~em, sega{nata vlast ima apsolutno mnozinstvo (znameto se menuva so dvotretinsko mnozinstvo - 80 pratenici), zo{to ne go pokrene pra{aweto za vra}awe na znameto? Me|utoa, mislam deka toa ne e najzna~ajnata rabota so koja vo ovoj moment Makedonija treba da bide okupirana.

PETKOVSKI: Toa intervju go ~itav i mislam deka od formalno - praven aspekt toj e apsolutno vo pravo. Makedonija treba da gi iskoristi site instrumenti od me|unarodnoto pravo i da bara za{tita na svoite prava. Za na{eto vleguvawe vo Obedinetite nacii, glaven protivnik be{e Grcija. Taa sozdade mo}no lobi ne samo vo SAD, tuku i vo celiot svet. Makedonija be{e uslovena. Dali i ponatamu da sedi pred vratite na svetskite politi~ki i finansiski institucii uporno branej}i go svoeto ustavno ime, ili pak da go prifati toa {to se nudi za da vleze vo me|unarodnite integracii. Ponatamu, vnatre so site drugi (Evropskata unija, OBSE, Severnoatlantskoto sobranie), da barame za{tita na na{ite prava. Mene me ohrabruva toa stru~no gledawe na d-r Janev. Makedonija ima {ansi, treba da se upotrebi celiot na{ kolektiven um vo sferata na me|unarodnoto pravo. O~ekuvam na{ata Vlada da formira ekspertska ekipa, problemot detalno da go razgleda i da go postavi pred Obedinetite nacii i Ha{kiot sud, na na~in {to e primeren vo me|unarodnite pravni odnosi, bidej}i Makedonija ima me|unaroden kredilibitet.

PETKOVSKI: Spored Vas nemavme pozitiven odnos kon Anti~ka Makedonija. Vedna{ da ka`am deka toa kako pra{awe ne e postaveno vo funkcija na nekoj proekt po koj nie treba{e da se proizneseme pozitivno ili negativno. Toa pra{awe stana aktuelno poslednite godini. Bi bilo mnogu neodgovorno od nas kako generacija da gi negirame podlabokite civilizaciski koreni na sopstveniot narod. Ako eminentni svetski istori~ari, politi~ari, publicisti i mnogu drugi, nas ne narekuvaat stara civilizacija, narod so mnogu podlaboki koreni, koj e motivot nie toa da go negirame. Jas li~no sakam da veruvam i da pripa|am na narod {to ima tradicija i dlaboki koreni vo istorijata. Mislam deka poorganizirano na mnogu prikladen na~in toa treba da se plasira vo makedonskata javnost, pred s# zaradi pomladite generacii, da znaeme kade pripa|ame.

PETKOVSKI: Tezite na Srbinovski mi se poznati. Makedonizmot e bugarska formulacija za nepostoewe na makedonskata nacija, identitet, jazik i kultura. Toj ne krie deka e eksponent na bugarskata politika, no ne e samo toj. Srbinovski i takvite kako nego ne me zagri`uvaat, tuku me zagri`uva odnosot na aktuelnata Vlada kon tie tezi. Toj e visok ~inovnik vo dr`avata, direktor na Narodnata i univerzitetska biblioteka, kade {to mo`e da gi selektira knigite i da ja falsifikuva makedonskata istorija. Toa e opasno za eden narod. Me|utoa toj ne e vinoven za toa, nego go postavila Vladata, ministerot za kultura. Za `al tuka e i Bratislav Ta{kovski koj be{e urednik na partiskoto glasilo na VMRO-DPMNE i odedna{ stana najgolem poet koj }e selektira koj mo`e, a koj ne mo`e da u~estvuva na Stru{kite ve~eri na poezijata. Tuka e i Milo{ Lindro, naj`estokiot kriti~ar na makedonskiot literaturen jazik i na azbukata. O~igledno e deka Vladata proektira bugarizacija na Makedonija, bidej}i tie poddr`uvaat stru~waci koi sakaat da doka`at deka makedonskata nacija i makedonskiot jazik nemaat realno istorisko upori{te. Toa e ~ista glupost. Lu|e koi zemaat plati od potta na svojot narod se obiduvaat da ne osvestuvaat posle tolku godini, a toa e zlostorstvo kon makedonskiot narod. Jas sum roden 1945 godina i realnost e deka 54 godini postojam kako Makedonec. Taa realnost mora da se po~ituva, doprva od mene Bugarin ne biduva.

PETKOVSKI: Nie i koga bevme na vlast se zalagavme za sestrana afirmacija na makedonskata nacija preku prezentacija na nejzinata kultura, tradicija, tvore{tvo i tn. Sozdavavme uslovi makedonskata kultura da se meri po mnogu parametri so svetskata. Sega{niot minister za kultura zabrani afirmacija na makedonskta kultura. Nie bevme reprezentativno pretstavuvani vo kulturnite prestolnini Kopenhagen, Stokholm i na mnogu drugi mesta. So doa|aweto na ovoj minister na{ata kultura vo Evropa i svetot ja nema, ja nema ni na bienaleto vo Venecija, na najgolemata svetska manifestacija na likovnata umetnost. Toa e toj zlo~in {to go ~ini kon sopstveniot narod. Od druga stana vedna{ dade 70 iljadi germanski marki za teatarskata pretstava po tekstot na Srbinovski bidej}i toa e vo funkcija na falsifikuvawe na makedonskata istorija.

PETKOVSKI: Tajvan za nas e edna nepotrebna avantura. Vo momentot koga Makedonija gr~evito se bori za me|unarodna afirmacija Tajvan i Evroatlanskite integracii ne odat zaedno. Nitu edna zemja od Evropskata unija nema politi~ki odnosi so Tajvan iako site trguvaat so nego. Edinstvena zemja {to go prizna Tajvan e Makedonija, edinstvena zemja {to go prizna Kosovo e Makedonija. Promotorite na diplomatskite odnosi so Tajvan ne krieja deka zemale provizija. Na edna tribina vo Kavadarci, Tupurkovski re~e deka zel 40 milioni germanski marki i deka toa vo me|unarodnite odnosi e normalna rabota. Kako da prodava stoka na pazarot. Dostoinstvoto na eden narod, na edna dr`ava ne se prodava. So toj dogovor se promovira deka za pari mo`e da se prodade s#, deka Makedonija za pari mo`e da prodade s# pa i nacionalnoto dostoinstvo. Vo Paktot za stabilnosta, ako vnimatelno se ~ita }e se vidi deka za sekoja dr`ava od regionot ima po nekoj sponzor. Za Bugarija, direkten sponzor }e bide Germanija, Romanija }e bide sponzorirana od Francija, a za Makedonija se govori deka taa }e gi intezivira ekonomskite vrski so Tajvan. Vo paktot za stabilnost {to e produkt na Evropskata unija i SAD (najmo}nite dr`avi vo svetot), Makedonija poleka se istisnuva od Evropskoto semejstvo. Tajvan e mnogu pogre{en poteg, nie koga }e dojdeme na vlast toj dogovor vedna{ }e go prekineme.

PETKOVSKI: Za vreme na vladeeweto na SDS 93% od op{testveniot kapital prakti~no e privatiziran. Sepak idejata na Zakonot za privatizacija po moe dlaboko uveruvawe ne se realizira. Celta na privatizacijata be{e inplementacija na stranski kapital vo na{ata ekonomija. Najobi~nata transformacija na op{testveniot kapital vo akcionerski kapital na site vraboteni ne vnese nov kvalitet vo makedonskata ekonomija. Toa pred s# se dol`i na turbulentnite procesi vo regionot koi destimulativno vlijaeja na stranskite vlo`uva~i, no edna od pri~inite e i toa {to do kraj go nemame zaokru`eno zakonodavstvoto. Vo ovie sedum meseci namesto da se zalo`ime da go zaokru`ime zakonodavstvoto koe }e bide motivira~ko za vleguvawe na stranskiot kapital nie se zanimavame koja vlada e podobra, a koja polo{a. Aktuelnata vlast vodi mnogu pogre{na politika, go izmeni Zakonot za privatizacija, da ne postoi tender, da ne postoi konkurencija. Go isklu~i tenderot za da mo`e Vladata vo ~etiri o~i da bara stranski partneri. Tuka postoi osnova za korupcija, kako {to se ispostavi so proda`bata na Okta. Sega ima reakcija od druga firma koja tu`i. Toa e u{te edna potvrda deka vo sferata na kapitalot ne smeat da se pravat improvizacii.

PETKOVSKI: SDS u~estvuva{e na izborite za da ostane na vlast. Na izborite izlegovme so programa za vladeewe vo narednite ~etiri godini. Spored toa, imame jasna programa vo site sferi. Sega u{te pove}e sme podgotveni, bidej}i imame pouka od sega{nata vlast.

PETKOVSKI: Prirodno e opozicijata da uka`uva na gre{kite na vladeeweto, toa e legitimno sredstvo. Protestite se legitimno sredstvo za politi~ka borba. Sednicite na Parlamentot, isto taka konferenciite i javnite nastapi. Nie za sebe dr`ime deka sme konstruktivna opozicija. Vo Parlamentot, po site proekti na Vladata, go ka`uvame svoeto mislewe. Sakame na javnosta da & uka`eme za prednosta na stavovite na SDS vo vrska so proektite {to gi nudi Vladata. Smetame deka na javnosta na toj na~in }e & doka`eme deka imame pokvalitetni lu|e, pokvalitetni programi i proekti i deka imame pokompetentni lu|e vo site sferi na na{eto `iveewe. Spored toa, deluvaweto na prateni~kata grupa na SDS vo Parlamentot e osnovnoto sredstvo za afirmacija na sopstvenata politika. Se razbira i sredbite so gra|anite, mitinzite i koristeweto na javnite mediumi se sredstvata preku koi }e ja doka`uvame ispravnosta na na{ata politika. Sekoga{ }e se doka`uvame samo so demokratski sredstva, a ne so sredstva koi se nadvor od demokratijata.