Nau~na fantastika? Ne. Toa e sostojbata na rabotite vo Makedonija. Nie sme edinstvenata zemja vo svetot na koja{to nau~nata fantastika & se provlekuva niz dnevniot `ivot. Imame dve realnosti. Ednata veli deka e sosema vo red lu|eto, koi velat deka Makedoncite ne se Makedonci ami ne{to drugo, da se direktori na na{ata nacionalna biblioteka, da re{avaat kakvi knigi }e se pe~atat vo Makedonija i da dobivaat bogati dr`avni stipendii za teatarski pretstavi vo koi se zboruva deka Makedoncite ne postojat. Toa bi bilo isto, koga eden Germanec koj veli deka ne postojat Francuzi, bi bil direktor na nacionalnata biblioteka vo Pariz. Bi re{aval koi knigi }e se objavat vo Francija i istovremeno bi dobival pari za svoite pretstavi, a vo niv glavnata poraka bi bila deka Francuzite ne postojat. Sigurno ne mo`eme da zamislime takvo ne{to vo Francija ili kade bilo. Drugata realnost ka`uva deka seto ova e obid za direktno vnesuvawe na stranskata kultura vo zemjava i obid za uni{tuvawe na makedonskata {to vo sekoja normalna dr`ava bi bilo ednakvo na velepredavstvo. Tvrdewa za toa se mnogubrojni i sekojdnevni vo pe~atot. Sega treba da re{ime koja realnost da ja prifatime. Vo prvata, lu|eto se deklariraat deka se Makedonci, a vo isto vreme pi{uvaat deka nema takvi. Vo vtorata, se zboruva deka ovie lu|e se bugaromani. Kako e toa mo`no, }e pra{ate? E, pa mo`no e. Neli imame dve realnosti, edinstveni vo svetot. Se razbira zatoa vo stranstvo se zboruva deka sme so neoformena nacionalna svest. I so pravo. Stavete se na mestoto na stranskite nabquduva~i i poglednete ja situacijata vo Makedonija. Prvata realnost zasega e oficijalnata. S# dodeka dozvoluvame da postojat dve realnosti, svetot }e ni se smee. Za po~it i da ne zboruvame. Koj li }e investira vo takva zemja? Zatoa tuka bi go stavil ona od pesnata: Narode makedonski, razbudi se, ne spij ti!!!

PEKSNAS

Statistikite velat deka edna ~etvrtina od naselenieto ni e re~isi nepismeno?! Toa zna~i deka nadle`noto Ministerstvo o~igledno ne si ja vr{elo rabotata kako {to treba, a nade`ite deka toa }e se promeni s# se pomali, ako ocenuvame po reakciite vo vrska so PEKSNAS.

ZEMJA PRED KOLAPS!?

Vo svojot entuzijazam (ili o~ajnost), na{ite pretstavnicite skitaat niz svetot baraj}i pari. Pritoa velat deka tie ni se potrebni bidej}i zemjata e pred kolaps, ne znaeme dali }e go pre`iveeme letoto. Takvi izjavi mo`ebi bi imale efekt kon onie od koi barame pari (no ne so golem uspeh, kako {to se gleda), a kakov efekt ima kon onie koi sakaat da investiraat vo Makedonija. Pa koj saka da investira vo zemja koja e pred kolaps, zemja koja nema idnina?

SE U[TE NI[TO ZA IMETO

Vo nekolku napisi vo minatite broevi zboruvavme za diskriminacijata izvr{ena od ON pri priemot na Makedonija vo redovnoto ~lenstvo. Deka ON postapile ilegalno, koga ni postavile dopolnitelni uslovi za priem nema somnevawe. Celiot proces e razgledan i objaven vo detali vo najeminentnoto spisanie za me|unarodno pravo. O~ekuvavme vo najmala raka na{ite politi~ari javno da go pozdravat ovoj razvoj na nastanite i vedna{ da ja po~nat procedurata za re{avawe na ovoj problem koj ni te`i tolku mnogu na site. Najubavoto od celata rabota e deka & nudi i na gr~kata strana izlez od }orsokakot vo koj se nao|aat. Ako ON nametne re{enie, tie mo`at da protestiraat i da se lutat, no rezultatot pak }e bide ist. Za `al, i pokraj na{ite obidi da dobieme komentari od na{ite politi~ari, dosega dobivme odgovor samo od d-r \or|i Marjanovi} i delumno od g. Tito Petkovski ~ij{to odgovor e pomesten vo intervjuto vo ovoj broj. Kako {to ka`avme vo minatite broevi problemot so imeto go smetame za eden od najzna~ajnite na na{ata dr`ava. Zatoa }e insistirame na zapo~nuvawe na revizija na postapkata za priem i vra}awe na ustavnoto ime. Poradi toa u{te edna{ gi potsetuvam i gi molam na{ite politi~ari da odgovorat na pra{awata sodr`ani vo telefaksot ispraten pred dve sedmici.