Me|u najpoznatite drevni makedonisti, paleolingvisti se vklu~uvaat i laografite. Nivnata sobira~ka dejnost e izvonreden pridones, bidej}i narodnoto tvore{tvo vo drevnosta bilo podreduvano na jazikot {to e na{ predmet, ili eden vid homerovska dejnost. Za Homer se pretpostavuva deka `iveel vo 8 vek p.n.e. No, postoi i mislewe deka kolku homerolozi - tolku homerovci. Ovoj fakt ni go soop{tuva drevnomakedonskata mitologija, koja prvite crtici i reski mu gi pripi{uva na Orfej, najistaknatiot pijerijec na epskata poezija vo Makedonija.

Gorata Pijerija e eponimka na kralot Pijer, ~ija etimolo{ka osnova e do na{e vreme za~uvaniot glagol pjem (pija~ka, piewe) da pie{ od drevnomakedonski piti, vo ruskiot pitj, vo polskiot pi~, vo srpskiot kako i vo makedonskiot, no i vo sovremenogr~kiot jazik za~uvan kako osnova pino-pinis-pini i pjoto (pija~ka). So ovoj primer im odgovaram na site onie koi do den-denes vo Makedonija nastojuvaat da tvrdat deka starogr~kiot i latinskiot jazik bile pred makedonskiot. Tie sigurno na misla go imaat "kirilometodievskoto" pismo - glagolicata i kirilicata, a nikako da sfatat deka pred ovie {riftovi postoeja crticite i reskite koi vo svojata gramota gi soop{tuva Crnorizec Hrabar vo Rilskiot manastir. Toa zna~i, s# do negovo vreme makedonskiot narod ne se otka`al od niv i kako tradicija gi vle~el so mileniumi.

Postojat i drugi indikatori koi zboruvaat deka i pred nego, gi imalo pove}e na broj. Me|u niv, eden vid pottiknuva~ bil i sinot na Yeus i Leto - bogot Apolon. Potoa vo ovaa oblast se istaknal i Lin. Ova ime najprvo se spomenuva kako pesna koja se peela za vreme na grozdoberot vo Makedonija. Podocna ja sretnuvame kako ta`alka, a vo predanijata i kako personifikacija.

Vo edna od drevnomakedonskite legendi Lin istapuva kako sin na bogot Apolon i nimfata Psamata, }erka na kralot Krotop. Ovaa princeza, pla{ej}i se od tatko & go napu{tila novoroden~eto, ostavaj}i go vo {umata kade {to go raspar~ile ov~arskite ku~iwa. Vo druga ta`alka e vospeana `alnata sudbina na majkata i sinot Lin.

Vo treto, drevnomakedonsko predanie se veli deka Lin bil sin na Amfikar i na muzata Uranija i kako sin na muza nasledil od genite na poezijata i pesnata, i tolku mnogu bil nadaren {to gi nadminal site negovi prethodnici. Koga se zdobil so takva poetska slava re{il da se natprevaruva so bogot Apolon koj ne samo {to bil pobeden od nego, tuku i ubien. Po negovata smrt se peele mnogu ta`alki, vo koi narodot od drevnomitolo{kata makedonska imperija na Olimp, bogot Makedon sinot na Yerus-Theon - Deus. Ovaa ta`alka se sretnuvala i vo Mala Azija, Egipet i vo imperijata na Fenikijcite.

Poradi negovite zaslugi, narodot go proglasil za bog na pesnata i muzikata i vo taa ~est sekoja godina mu podnesuval `rtva na Helikonot. Ovoj drevnomakedonski termin e sostaven od dva paleolingivsti~ki korena -Helij (Ilij) i lik, koj do na{e vreme vo epskata poezija va`i za eden od osnovnite sodr`ini na 12-tomnata drevnomakedonska epska pesna. A samata imenka, kako li~no ime e za~uvana kako vo ma{kiot taka i vo `enskiot rod (Lina).

Vo na{ata mitologija, Lin se spomenuva i kako u~itel na Herkul (herojot koj site "~uda" gi izveduval so goli race), ottuka i korenot na negovoto ime, Lin kako u~itel po peewe, edna{ mu zabele`al ne{to, ispravaj}i go svojot u~enik, a ovoj go ubil.

Vo edno od predanijata, Lin figurira kako pronao|a~ na lirata so tri struni i toa `ici od jagne{ki creva, a pred nego postoele `icite od len. Ne e izli{no da se navede deka i negovoto li~no ime stoi mnogu blisku do `icite od len.

Vo edno od narednite predanija, negovoto ime se spomnuva kako sovremenik na Amfion i Orfej (~ij koren i osnova ozna~uvaat Gorpej - Gorski peja~).

Za Lin se zboruvalo deka e tvorec i na takanare~enite kitarodii. Vo mnogu ta`alki Lin ja napomnuva sudbinata na Adonij.

Bez mitolo{kite indikatori te{ko bi se objasnila drevnomakedonskata mitologija, 12-tomniot epos Orfej Gorpej, koj e "razgraben" od Grcite i Latincite. No, ovie dva "drevni jazika" od nivnoto postoewe, koe e locirano vo vremeto od 6-7 vek p.n.e. pa navamu, nivnite paleolingvisti ne uspeale da de{ifriraat nitu eden natpis, nitu eden zbor, iako paleoarheologijata izvadila od tie prastari jazici, golem broj pelazgijski, ahajski, etrurski i venetski epitafii i drugi spomenici. Mnogu italijanski paleolingvisti~ki natpisi de{ifiraa srpskite nau~nici. Ovoj fakt e u{te eden nau~en indikator deka tie jazici bile samo dijalekti na najstariot substrat, derivat na Mediteranot kaj drevnomakedonskiot jazik. Ako nie, vo pogolem broj paleolingvsti~ki trudovi mo`evme da gi spoime vo odredena celina, ili odredena neraskinliva vrska i edinstvo, onomastikata na bogovite, xinovite, nimfite i drugite junaci so onomastikata od polinimijata, oronimijata, nizonomijata i dr. vo takva nerazdvojna celina kako {to e pretstavena vo drevnomakedonskite {edevri Ilijada, Odiseja, Teogonija, mitologijata i epskata poezija, primer etimologijata na bogovite so taa toponomija koja e posvetena na niv i ostanuva `iv svedok duri i do den-denes i e za~uvana vo na{iot dene{en literaturen jazik. Ovoj nepobiten fakt zna~i deka dene{nite Makedonci poseduvaat direktna vrska so drevnite Makedonci od vremeto na Yeus i negoviot sin Makedon. Makedonskiot jazik e najstar ne samo na Balkanot i Evropa, tuku i mnogu po{iroko. I taa negova drevnost nie deneska ja dokumentirame, ja materijalizirame so takvi arheolo{ki ili poto~no opredeleno paleoarheolo{ki i paleolinvsti~ki natpisi( koi gi ima nad 200 so okolu 3.000 de{ifrirani zborovi i u{te tripati po tolku ostaveni na povr{inata na zemjata vo Mediteranot). Nad ovaa materija se rabotelo podolgo vreme, i se postignati rezultati vo poslednive desetina godini od tipot na komparativnata onomastika kako na primer sovpa|aweto na toponomite {irum Balkanot i Evropa.