Samoto postavuvawe na pra{aweto: Dali jazikot na anti~kite Makedonci i bil sli~en so jazikot na Slovenite pretstavuva{e (i se u{te pretstavuva) vistinski eres? Sekoj {to }e go postave{e ova pra{awe kaj nas naiduva{e na vistinska lavina od napadi i istiot vo najmala raka be{e proglasuvan za "neseriozen nacional-romanti~ar" i sl. Koi bea pri~inite za vakvite reakcii? Veruvam deka i samite tie, koi go kritikuvaa postavuvaweto na ova pra{awe, }e se soglasat deka glavnite pri~ini za vakvata nivna reakcija bea:

1.Dosega{noto nepostoewe na "sigurni" dokazi deka anti~ko-makedonskiot jazik bil ist so slovenskiot, koe glavno se bazira na faktot {to od anti~ko-makedonskiot jazik, denes se za~uvani relativno mal fond zborovi. No, ovde napadno se nametnuva edno kontra-pra{awe. Imeno, dokolku e nesporen faktot deka od anti~ko-makedonskiot jazik dosega se za~uvani mal broj zborovi, koj toga{ im dava za pravo na nekoi da tvrdat deka navodno "so sigurnost se znaelo deka anti~ko-makedonskiot jazik ne bil sli~en na staroslovenskiot"? Kako mo`e takvo ne{to da se tvrdi za jazik ~ij fond na zborovi i struktura "ne se znaat"?

2.Predrasudite deka anti~kite Makedonci bile "Grci" (ili vo najmala raka "helenski balkanski narod"), a deka Slovenite otsekoga{ bile "narod so pratatkovina od zad Karpatite, ne mo`e ni da se pomisli deka imaat nekakva zaedni~ka vrska.

Vakvite stavovi se vkorenija kako apsolutni vo oficijalnata istoriografija i zatoa, sekakov obid za nivno osporuvawe, be{e do~ekuvan "na no`" od nivnite zastapnici i sledbenici.

Nasproti ova, postojat momenti, koi i toa kako, gi razni{uvaat fundamentalnite osnovi na vakvite stavovi (iako toa s# u{te ne zna~i sosema pozitiven odgovor na pra{aweto za sli~nosta pome|u anti~ko-makedonskiot i staroslovenskiot jazik). No, da poso~ime nekoi od niv.

Najnapred da povtorime deka Slovenite (Venetite) imale svoja visoko razviena kultura i pismenost (koi bile unazadeni poradi nivniot podolg prestoj pome|u pozaostanatite narodi, za {to ve}e imavme pi{uvano). Za vakvata pismenost na Slovenite (Venetite) pi{uva i Plutarh,koj vo `ivotopisot za Romul napi{al:

"Etrurcite po poteklo se Pelazgi so svoe pismo, kako i Venetite.".

Pove}e od jasno e deka za ovaa drevna pismenost na Venetite (Slovenite), za koja svedo~i Plutarh, podocna pi{uva i Crnorizec Hrabar, koj vo svoeto delo "O pismeneh" pi{uva:

"Porano, pak, Slovenite nemaa knigi, tuku se slu`ea so reski i crti~ki, ~itaa i gataa isto kako i mnogubo{cite."

Zna~i, sepak Slovenite porano imale svoja pismenost i kultura {to voop{to ne odgovara na nivniot opis kako "varvari", koj vpro~em bil davan isklu~ivo od nivnite neprijateli. No, dali postojat tragi od ovaa drevnoslovenska pismenost i kade se tie? Lingvisti~ki tragi od drevniot slovenski jazik ima tokmu na Balkanot!

Vo dosega{nata teorija, spored koja, makedonskite Sloveni (Sklavini ili Veneti)poteknuvaat od zad Karpatite, vistinski potres vnesoa lingvisti~kite otkritija, koi se odnesuvaat na postoeweto slovenski zborovi na Balkanot so vekovi pred navodnoto prvo pojavuvawe na Slovenite, vo 6 vek.

Ovde predlagam da se potsetime i na originalniot tekst na Ilijadata od Homer. Ova delo, kako {to znaeme, e sozdadeno vo 8 vek p.n.e. So vnimatelna analiza na originalniot jazik, na koj bilo napi{ano ova delo, identifikuvani se 83 zborovi koi, ne samo {to se sli~ni (pa duri i identi~ni) po svojot izgovor, tuku imaat i ista etimologija so soodvetnite zborovi od dene{niot makedonski jazik (a gi ima i vo ostanatite t.n. slovenski jazici)! Da se potsetime deka ova delo bilo napi{ano najmalku 12 vekovi pred navodnata prva pojava na Slovenite na Balkanot, vo vremeto na Golemata preselba na narodite. Istovremeno, ovie zborovi se sosema razli~ni od soodvetnite gr~ki zborovi.

Ova neodamne{no otkritie {to go napravi makedonskiot istori~ar (koj `ivee vo Kanada), g. Odisej Bel~ovski, ni poso~uva novi horizonti vo istra`uvaweto na makedonskiot etni~ki koren. Da poso~ime nekolku primeri vo vrska so ova. Taka na primer, vo jazikot na koj e napi{ana Ilijadata (a toa e jazikot na koj pi{uval Homer), makedonskiot zbor zdravo e napi{an kako dravikos, dodeka na gr~ki zdravo e gjasu. Ponatamu dene{niot makedonski zbor vino kaj Homer e napi{an kako oinos, dodeka na gr~ki vino e krasi. Dene{niot makedonski zbor tresi, kaj Homer e napi{an potpolno identi~no kako tresi, dodeka na gr~ki ovoj zbor glasi dono ili seno. Potpolno identi~ni (po izgovor i po etimologija) zborovi od jazikot na Homer so soodvetnite zborovi od dene{niot makedonski jazik se i zborovite luta, mili, ajde, bie, piete, moi, miris i drugi, dodeka ovie zborovi na gr~ki glasat apotomos, prosfilis, lipon, derno, pini, dikomu, osfranomi. Zna~i razlikata e pove}e od o~igledna. Osven niv, rekovme deka ostanatite sedumdesetina zborovi od jazikot na Homer se mnogu sli~ni so soodvetnite zborovi od dene{niot makedonski jazik (imaat ist koren i etimolo{ko zna~ewe), a se sosema razli~ni od soodvetnite dene{ni gr~ki zborovi.

Vo slednite nekolku broevi }e prilo`ime izvesen broj avtenti~ni anti~ko-makedonski zborovi {to, pove}e ili pomalku, li~at na zborovi od dene{niot makedonski jazik (no i na zborovi od drugite t.n. slovenski jazici), a se razli~ni od soodvetnite zborovi vo gr~kiot jazik (poradi {to vpro~em i ostanale zapi{ani vo narativnite izvori kako originalni makedonski zborovi). Jas samo }e gi prenesam ovie zborovi,prosledeni so kratki sopstveni razmisluvawa, a dokolku ima osnova da se potkrepat vakvite razmisluvawa, lingvistite neka se nafatat so natamo{na obrabotka.No,pred toa da spomneme u{te ne{to.

I ovde ne mo`am da se vozdr`am, a da ne go spomnam problemot so gr~kata transkripcija, preku koja ovie originalni anti~ko-makedonski zborovi do{le do na{evo vreme, izvrteni i preina~eni, vo sklad so toga{nite normi na ovoj tu| jazik. Gr~kata transkripcija na ovie zborovi e kako te{ka zavesa postavena pome|u nas i niv - zavesa od koja ne mo`eme da vidime kako tie izgledale (zvu~ele) vo original, tuku samo mo`eme da gi nasetime nivnite konturi.Ova e navistina tragi~no. Mo`ebi nekoj anti~ko-makedonski zbor, po izgovor i po etimologija, bil potpolno ist so na{iot soodveten zbor, no do nas stignal izvrten preku tu|ata gr~ka transkripcija, koja, zgora na s#, nie morame da ja po~ituvame(!?). Taka, za vakviot eventualen zbor }e morame da izjavime deka, taka kako {to ostanal zapi{an na gr~ki, e sosema razli~en od na{iov (iako toj mo`ebi bil ist!?). Indicija deka ova e mo`no, pretstavuvaat nekolkute anti~ko-makedonski zborovi {to }e gi prilo`ime vo prodol`enie.

Za da go pojasnam ova podobro, povtorno }e napravam edna sovremena analogija. Koga gi istra`uvav napisite za Ilindenskoto vostanie vo Japonija, zabele`av deka japonskata transkripcija na imiwata na na{ite gradovi i sela (a sekako i na drugite zborovi), prili~no otskoknuva od originalnite nazivi (normalno deka e taka i vo obratna nasoka, t.e. vo makedonskata transkripcija na imiwata na japonskite gradovi). Taka, na primer, makedonskiot grad Kru{evo na japonski se pi{uva i ~ita kako: Kuri~eva. E, sega da zamislime eden hipoteti~en eksperiment. Da pretpostavime deka na grupa od dvaesetina makedonski lingvisti }e im go poka`eme zborot Kuri~eva (bez da im ja otkrieme negovata etimologija, tuku samo da im napomneme deka se raboti za japonska transkripcija na eden na{ zbor) i da gi zamolime da si go ka`at svoeto mislewe vo vrska so negovata etimologija. Siguren sum deka del od niv, voop{to nema da go prepoznaat imeto na na{eto Kru{evo. Duri i ako nekoj se posomneva vo toa, sigurno deka nekoj drug }e go demantira; }e polemiziraat; }e si doka`uvaat i t.n., no sigurno deka site zaedno nema da izjavat deka se stoprocentno sigurni oti stanuva zbor za gradot Kru{evo. A, zo{to nema da go prepoznaat ovoj na{ blizok i drag zbor? Samo poradi negovata tu|a transkripcija!

Sigurno deka istoto se slu~ilo i so anti~ko-makedonskite zborovi, koi do nas stignale preku tu|ata gr~ka transkripcija, t.e. preku nivniot "nenameren gr~ki falsifikat". No, ona {to e najlo{o e faktot deka nie, sakale ili ne, sme dol`ni ovie zborovi da gi analizirame isklu~ivo niz filterot na vakvata transkripcija, zemaj}i ja istata kako "original", t.e. kako nivni najstar zapis (!?). I ne samo toa. Dokolku se slu~i nekoj, na primer, poslobodno da ja transkribira ovaa gr~ka transkripcija na dene{niot makedonski jazik, toj vedna{ se proglasuva za "falsifikator" (!?). Zna~i, gr~kata transkripcija ne e "falsifikat", taa e "original" (a vsu{nost ne e!), a makedonskata transkripcija na gr~kiot "falsifikat" e - falsifikat!?

Spomnavme deka golem broj nau~nici ja imaat predvid ovaa sostojba, no vo nedostig na drugi izvori i samite tie se prinudeni da gi rabotat svoite istra`uvawa vrz osnova na gr~kata transkripcija na site zborovi od toga{nite balkanski negr~ki jazici {to ostanale do denes.

Isto taka, ve}e navedovme primeri i so li~nite imiwa, koi, iako gi nosele pripadnici na razli~ni narodi, vo nivniot toga{en gr~ki opis go dobile tipi~niot gr~ki zavr{etok "s".

Kako deciden dokaz za nepreciznosta na gr~kata transkripcija na anti~ko-makedonskite zborovi, }e go spomneme i slu~ajot so imeto na anti~ko-makedonskiot bog na vojnata. D-r Nade Proeva ("Studii za anti~kite Makedonci", str. 169), naveduva dva gr~ki napisa so imeto na ovoj bog (koi sekako deka zavr{uvaat na gr~kiot zavr{etok "s"). Vo edniot napis imeto na ovoj bog e zapi{ano kako Taimos (so prva bukva "t"), a vo drugiot istoto ime e zapi{ano kako Thaillos (so prva bukva "teta"). Zna~i, sekoj od zapi{uva~ite go zapi{al (transkribiral) ova ime onaka kako {to mu odgovaralo, pa taka imame dve razli~ni gr~ki transkripcii na edno isto anti~ko-makedonsko ime! Ova e u{te eden dokaz za nepreciznosta na gr~kata transkripcija na toga{nite anti~ko-makedonski zborovi, preku koja, za `al, nie denes sme prinudeni da gi izu~uvame istite.