Profesor Marjanovi}
"Makedonsko sonce" pokrena inicijativa za vra}awe na ustavnoto ime na Republika Makedonija koe, so prekr{uvawe na site postoe~ki me|unarodni pravni normi, nezakonski & e odzemeno. Za taa cel, redakcijata na vesnikot do site aktuelni politi~ari i pravnici vo dr`avava isprati pra{alnici so cel na javnosta da i se otkrijat pogledite i stavovite na lu|eto koi se kompetentni da go re{avat ovoj problem. Pra{alnici bea isprateni do: Pretsedatelot na dr`avata Kiro Gligorov, premierot na Vladata Qub~o Georgievski, pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski, ministerot za pravda Vlado Kambovski i drugi ministri, liderite na site politi~ki partii, prof. Svetomir [kari} i drugi. Edinstven koj dosega odgovori na na{ite pra{awa e prof d-r Georgi Marjanovi} (Liga za demokratija). Dokolku vo me|uvreme stignat novi odgovori, redakcijata }e gi objavi vo celost.
D
ali vo vremeto koga zapo~na sporot okolu imeto na Makedonija bevte zapoznati so soodvetnite zakoni od oblasta na me|unarodnoto pravo?Kako pravnik i profesor po pravo, u{te od samiot po~etok na "sporot" so Grcija okolu imeto znaev deka barawata na na{iot ju`en sosed nemaat osnova vo dokumentite i praktikata na me|unarodnata zaednica: Za priznavaweto na edna zemja e relevantno da ima svoja teritorija ({to nikoj ne i ja osporuva), da ja kontrolira so sila taa teritorija (da ima vlast vrz nea), narodot od taa teritorija da ja priznava vlasta {to ja kontrolira taa teritorija. Seto drugo be{e (i ostana) na{a vnatre{na rabota. Dotolku pove}e {to i Badinterovata komisija zastana, kako {to e poznato, na na{a strana.
Dali, po denominacijata na Makedonija vo FIROM, razmisluvavte za pokrenuvawe na pra{aweto za vra}awe na nejzinoto ustavno ime?
Ne samo {to razmisluvavme, tuku, kako politi~ka partija (Liga za demokratija) i prezedovme ~ekori da go ubedime svetot vo neosnovanosta na gr~koto barawe. Napi{avme MEMORANDUM vo vrska so problemot na imeto i go isprativme na najva`nite instancii vo zemjata i vo stranstvo (vklu~uvaj}i go i papata, komu posebno se potrudivme memorandumot da mu go prevedeme na latinski!). @ali bo`e za trudot! Makedonija ja rakovodea (i se u{te ja rakovodat) defetisti: lu|e {to veruvaat, samo i edinstveno, vo na{iot poraz. Taka be{e so pretsedatelot Gligorov, taka be{e so toga{niot minister za nadvore{ni raboti - d-r Denko Maleski. Kaj kogo i da pojdevme ni odgovaraa deka i Evropa i svetot znaat deka pravdata e na na{a strana, no vaka mora da bide. I - bidna! Kako trgnale rabotite - taka }e bide u{te dolgo! Ni noviot minister za nadvore{ni raboti ne gleda mnogu povedro vo idninata. Koga, pred nekoe vreme, mu obrnav vnimanie na inteligentnata pravna studija na d-r Igor Janev, kiselo mi odgovori deka besprekornata logika na d-r Janev imala samo edna "falinka": nie sme se soglasile so evokativniot akronim FIROM (!?). Mojot nekoga{en student ({to, na vremeto, dobi ~ista desetka na ispitot po krivi~no pravo) verojatno za vreme na argatuvaweto vo PALER zaboravil deka soglasnost dadena pod pritisok nema pravno dejstvo. Republika Makedonija be{e prinudena (poradi potrebata od krediti od MMF i Svetskata banka, za koi be{e
conditio sine qua non ~lenstvoto vo OON) da se soglasi so uslovite {to i gi nametnaa i toa ne mora nikomu seriozno da mu se objasnuva. Pokraj toa, Makedonija kako {to e poznato be{e soo~ena so voen pritisok od strana na svoite sosedi {to javno be{e potencirano i od Grcija.Ponatamu, soglasnost dadena na pre~ekoruvawe na ovlastuvawata (napraveni od strana na OON vo slu~ajot so priemot na Makedonija) nema pravno dejstvo. Koga uslovite vremenski transcediraat ~in na priem vo ON takvi uslovi nemaat pravna osnova, a soglasnost dadena na takvi uslovi (
ultra vires act) nema pravna validnost.Isto taka, soglasnost dadena kr{ej}i gi principite
jus cogens (povisokite principi na obi~aenoto me|unarodno pravo) pred s# principite na samoopredeluvawe na sopstven praven identitet i nepovredlivosta na pravnata li~nost ne mo`e da ima pravno dejstvo. Vo statijata na Janev e jasno poka`ano deka dopolnitelnite uslovi za priem pretstavuvaat nezakonski uslovi (odnosno deka se raboti za ultra vires act na ON), a soglasnosta na takvi nezakonski uslovi ne mo`e da bide pravno relevantna.Kakvi se mo`nostite Vladata da bara vra}awe na nejzinoto ustavno ime i nadomest za {tetite koi gi pretrpe i s# u{te gi trpi zaradi odzemeniot identitet?
Za tie mo`nosti neverojatno precizno govori d-r Igor Janev vo studijata ~ii{to najva`ni delovi bea objaveni vo organot na VMRO-DPMNE, "Nova Makedonija", pa ne bi sakal da gi prepovtoruvam. Va{iot vesnik bi mo`el, zaradi potsetuvawe, da gi prepe~ati barem najva`nite pravni ~ekori vo taa postapka.
Kako se ~uvstvuvate kako Makedonec ~ija tatkovina nosi ime pred koe stojat pridavkite - "porane{na" i "jugoslovenska"?
Kako se ~uvstvuvam? Da vi ka`am pravo deka mi e milo {to propadnavme na ko{arkarskiot
{ampionat vo Francija samo zatoa {to taka ne mora na sekoj natprevar da go gledam
omrazenoto FIROM pri poka`uvaweto na rezultatot, a i na dresovite na na{ata
reprezentacija. Sepak, mislam deka rezilot e pogolem za onie {to n# prisilija na ova
odo{to za nas.
Nie sme eden kvart od Wu Jork i so nas golemite i mo}nite mo`e da pravat {to sakaat. Sila
Boga ne moli! No, kako {to e Gospod, nikoj ne e! Eden den ili drug, }e bide po na{e. Ako
samite n# si na{tetime. Gledam deka novata Koalicija na toa mo{ne uspe{no raboti! Zatoa i
re{ivme da pristapime kon obnova na Ligata za demokratija. Otkako gi vidovme ednite, i
otkako imame prilika (kako vlast!) da gi vidime i |oa-makedonskite neoromanti~ari, ne ni
ostanuva ni{to drugo barem na narodot da mu ponudime edna vistinska makedonska gra|anska
opcija bez nacionalizam i, {to ne e pomalku va`no, bez lagi.