|
Pred okolu dve iljadi godini, vo Svetata Zemja, kade {to vo tekot na
stoletijata se slu~uvale nastanite opi{ani vo Biblijata, sveti Arhangel Gavril, vlegol vo
hramot erusalimski, i stariot sve{tenik Zaharij go izvestil:"...`enati Elisaveta }e
rodi sin, i }e mu stavi{ ime Jovan". Po {est meseci, sveti Arhangel Gavril &
odnel blaga vest na nevinata devojka Marija vo Nazaret, deka }e rodi Sin Bo`ji i }e go
nare~e Isus: "Svetiot Duh }e slegne na Tebe i silata na Sevi{niot }e te oseni".
Nabrgu Pre~istata Deva Marija oti{la kaj svoite rodnini, vo domot na Zaharija, koj se
nao|al vo planinskiot kraj na Judeja, vo Hevron. Se sretnala so Elisaveta, koja vedna{
po~uvstvuvala kako "zaigra mladenecot vo utrobata nejzina" i ispolneta so
Svetiot Duh ka`ala deka kaj nea do{la majkata na Gospod. Ovde Marija, idnata Presveta
Bogorodica, radosno gi iska`ala zborovite, koi niz vekovite i denes se peat vo crkvite:
"Mojata du{a go veli~i Gospoda i ete, otsega }e me ubla`uvaat site rodovi", ja
iska`ala vistinata za nejzinata idnina i idninata na ~ove{tvoto. Navistina se ispolnilo
natprirodnoto ra|awe. Pre~ista Deva Marija go rodila Gospod Isus Hristos, a Elisaveta, vo
stari godini go rodila idniot najgolem Prorok, Prete~a i Krstitel Gospodov. Na osmiot den
mladenecot go obre`ale i roditelite mu go dale imeto Jovan. Sve{tenikot Zaharie za svojot
sin rekol deka }e go nare~e "Prorok na Sevi{niot" i deka }e gi podgotvi
pati{tata Negovi. Vo toa vreme, vo Judeja vladeel zlobniot car Irod, koj naredil da se
ubijat site deca pomali od dve godini , vo Vitleem i negovata okolina. Se izvr{ilo stra{no
zlo vo istorijata, ubistvo na 14.000 nevini deca, koi so svoite mo{ti vo crkvata
"Hristovo ra|awe", vo Vitleem, svedo~at pred svetot za vistinata. Carot Irod se
nadeval deka me|u niv }e bide maliot Isus i deka idniot car }e bide ubien. Toj se pla{el
deka mladenecot Jovan }e stane iden car i im naredil na vojnicite da go ubijat vo negoviot
dom. No, glasot za ubistvoto vo Vitleem se raznel niz cela Judeja, pa i vo Hevron. Sv.
Elisaveta so Jovan, begala vo visokata gora. No, naedna{ zabele`ala deka vojnicite se
pribli`ile kon nea. Ispla{ena, so molitven glas kon Boga izvikala: "Goro bo`ja, primi
ja Majkata so ~edoto!". Po Bo`ja volja karpata se otvorila, se sozdala pe{tera, i vo
nea se skrile majkata i sinot Jovan. Toga{ vojnicite Irodovi go ubile sv. Zaharie vo
hramot, zatoa {to go za{titil svojot sin, maliot Jovan i ne mu go predal na Irod da go
ubie. Nabrgu i sv. Elisaveta go ispu{tila svojot duh. Ottoga{, pa s# dodeka ne se pojavil
pred Izrailcite, sv. Jovan `iveel vo Judejskata pustina i za nego se gri`el Bog. Bil
"hranet od angelot Gospodov", a "oble~en vo obleka od kamilski vlakna i
ko`en pojas". Gospod Isus Hristos mu zboruval na narodot: "vistina vi velam me|u
rodenite od `ena ne se pojavil pogolem od Jovan Krstitel". Toj go podgotvil patot do
Boga i go povikuval narodot na pokajanie. "Pokajte se zo{to se pribli`i carstvoto
nebesno".Toj go povikuval narodot na kr{tevawe: "Jas Ve kr{tevam za pokajanie so
voda, no Onoj {to ide po mene e posilen od mene, On }e ve krsti so Svetiot Duh i so
ogan". Sveti Jovan, go krstel Gospod Isus Hristos vo rekata Jordan i toga{ se
otkriva Bog vo tri lica, Presveta Troica. Sveti Jovan Krstitel za Gospod Isus Hristos
posvedo~i: "Go vidov Duhot da sleguva od neboto kako gulab i ostana nad Nego i jas
vidov i posvedo~iv deka e Ovoj Sin Bo`ji". Sv.Jovan Krstitel go ukoril carot Irod za
golemiot grev pred Boga, {to `ivee so `enata na svojot brat. Zatoa go zatvorile i go
ubile. Glavata mu ja otsekle po naredba na carot Irod, na istok od Mrtvoto More, vo
mestoto Maherue. "Toga{ u~enicite na sv.Jovan Krstitel go dignaa negovoto telo i go
pogrebaa, pa otidoa i mu javija na Isusa". Ve~no `iviot Bog, go pregrna vo svoeto
nebesno carstvo, golemiot Bo`ji ugodnik, slavniot ma~enik, najgolemiot i posledniot Prorok
od Stariot Zavet, sveti Jovan Krstitel, za ve~no da caruva so Nego. Na negoviot grob vo
Sevastija Galielejska, podignale crkva svetite ramnoapstoli car Konstatin i carica Elena.
Pe{terata na sv. Jovan Krstitel, prvpat, ja otkrila, vo svoe vreme sv.Elena, i izgradila
crkva, ukrasena so mozaik, a podocna bila sru{ena. Vo Svetata Zemja, vo rodniot kraj na
sv. Jovan Krstitel, za negova ~est i slava na Boga e izgraden golem manastir, na ~ij vlez
se nao|a kamenot na koj sv.Jovan Krstitel ja izvr{il prvata propoved. Izgradena e i u{te
edna crkva, koja se nao|a dlaboko pod zemja i do koja se doa|a preku pe{tera. Toa e
mestoto kade {to se sretnale Majka Bo`ja i sv.Elisaveta. Ovde se nao|a golema ikona, na
koja se naslikani likovite na dvete rodnini, osveteni od Svetiot Duh, so toplo, iskreno i
~isto srce, se pregrnuvaat i re{avaat da ja izvr{at Bo`jata sveta volja, koja e so nivna
soglasnost, a potrebna za spasenieto na ~ove{tvoto. Na praznikot "Ra|awe na sv. Jovan
Krstitel" vo spomnatite manastiri vo negoviot roden kraj, sekoga{ ima golema sve~nost
so litija. Vo site pravoslavni makedonski crkvi, vo dr`avata i stranstvo,go proslavuvaat i
po~it mu oddavaat nego i na Presveta Troica. Slava im.
|