Istorijata ne e samo minato | |||
ANTI^KO-MAKEDONSKI LI^NI IMIWA - ISTI SO DENE[NITE MAKEDONSKI! | |||
Pi{uva: Aleksandar DONSKI | |||
P rodol`uvame so izvadoci od mojata neobjavena kniga pod raboten naslov "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovie nekolku prodol`enija pravime osvrt kon anti~ko-makedonskite li~ni imiwa, koi ostanale vo dene{nata makedonska nacija. Vo minatiot broj navedovme 60 anti~ko-makedonski li~ni imiwa koi se isti ili sli~ni so dene{nite makedonski. Ovde prodol`uvame so spisokot.Vo vrska so ovoj spisok da go ka`eme i slednovo. Anti~ko-makedonskoto ma{ko ime Kala, gledame deka e ostanato vo forma na `ensko ime Kala. Vo spisokot na li~ni ma{ki imiwa vo Zbornikot na Miladinovci, se sre}ava i ma{koto ime Kale. Imiwata Oreste, Dionis, Hil, Kisel, Lago, Bere, Antip, Sopol i drugi denes se retki imiwa, no istite gi ima vo prethodno navedenite onomastikoni, {to zna~i deka se posvedo~eni kako makedonski li~ni imiwa, sega ili vo srednovekovieto. Oreste vsu{nost e ~isto makedonsko ime, izvedeno od imeto na najstaroto makedonsko pleme Oresti. Za Dionis se znae deka bil ~ist anti~ko-makedonski bog, pa ottamu ne e ~udna pojavata na ova ime, ne samo vo sovremeniot, tuku i vo srednovekovniot makedonski onomastikon. Na anti~ko-makedonskoto imeto Sopol (poradi negoviot slovenski koren), vo nekoja sledna prilika }e obrneme posebno vnimanie. Dene{noto makedonsko ime Dule naj~esto se koristi kako kratenka od imeto Du{an, iako vo citiranite makedonski onomastikoni e zavedeno i kako zasebno ime (Dule). No, potpolno isto vakvo ime (plus nekolku sli~ni so mali modifikacii) postoelo i vo antikata na re~isi celata teritorija na Makedonija. Sli~no e i so imeto Momo, koe go imalo vo antikata (D-r N. Proeva, cit. delo, str. 151 i 153), a go ima i denes, iako denes se smeta deka e skratena forma od Mom~ilo. Dene{noto ime Orhideja mo`ebi e duri i identi~no so anti~ko-makedonskoto ime Arhidej. Se znae deka so tekot na vremeto vokalot "o" i navistina ~estopati se zamenuval so vokalot "a". Taka, na primer, gradot Ohrid na mapite od 12 vek (no i podocna) bil prika`an kako Ahrida i sl. Zna~i, ako od Ahrida stanalo Ohrid, zo{to ne bi bilo mo`no, od Arhidej da stanalo Orhideja? Imiwata Drakena i Drako se imiwa na anti~ko-makedonski bo`estva. Spored Re~nikot na Qubica Stankovska ma{koto ime Drako e posvedo~eno vo 15 vek. Imeto Timon, spored Re~nikot na Qubica Stankovska e posvedo~eno vo 18 vek. Imeto Hrisija e posvedo~eno vo eden srednovekoven srpski dokument vo Strumica, vo vtorata polovina na 14 vek. Vo istiot dokument kako mo{ne ~esto `ensko ime vo Strumica se spomenuva i imeto Kalija. Imeto Sergej e posvedo~eno kaj anti~kite Makedonci vo 4 vek (nova era), kako ime na eden od Svetite Tiveriopolski ma~enici. I imeto Danija e ime na anti~ko-makedonska bo`ica koja otprilika odgovarala na gr~kata bo`ica Demetra. Inaku, fakt e deka dene{nite makedonski li~ni imiwa (no i drugi nazivi) niz istorijata pretrpele mnogubrojni vlijanija (religiozni, kulturni, politi~ki i sl.). Najgolemo vlijanie vrz dene{nite makedonski li~ni imiwa (no, i drugi termini) odigralo hristijanstvoto ili poto~no pravoslavieto. Ovoj proces e otiden tolku daleku {to nekoi dene{ni Makedonci, ne gi smetaat kako makedonski li~ni imiwa, onie imiwa koi ne se pravoslavni. Toa e sosema pogre{no. Ako pravoslavnite imiwa denes gi imame prifateno kako makedonski, toa nikako ne smee da zna~i deka, poradi niv, treba da se otka`eme od ostanatite drevni makedonski li~ni imiwa koi ne se opfateni vo pravoslavniot onomastikon, a koi, od damnina gi ima na ovie prostori me|u Makedoncite. Hristijanstvoto ima ostaveno svoj beleg i vo dene{nata makedonska toponimija (Sveti Nikole, Bogorodica i sl.), a vakov beleg imaat ostaveno i odredeni istoriski nastani i li~nosti (Del~evo, Ilinden itn.). Sepak, i pokraj site ovie procesi, gledame deka dobar del od li~nite imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci, do denes ostanale me|u Makedoncite. Poradi seto prethodno navedeno se postavuva logi~noto pra{awe: od kogo dene{nite Makedonci gi primile ovie brojni li~ni imiwa, dokolku navodno dene{nite Makedonci nemaat nikakva vrska so anti~kite Makedonci? Zo{to be{e tolku ednostavno preminuvano preku ovoj izvonredno zna~aen podatok od strana na na{ite dosega{ni ednoumni istori~ari? Veruvam deka odgovorot ne go znaat ni samite tie. (Prodol`uva)
|