Sudbinata na Makedoncite so islamska veroispoved od Kosovo
MOLK EDNAKOV SO NACIONALNO PREDAVSTVO
Pi{uva: Stevan [AROSKI

Ako se izzeme minatonedelnata informacija na A1, deka 18-te sela vo regionot na [ar Planina i Koritnik, na teritorijata na Kosovo, inaku so okolu 18.000 Makedonci od islamska veroispoved, se nao|aat pod silni udari na ograbuva~ki bandi. Za ova makedonsko naselenie na teritorijata na SRJ koe ja do`ivuva ~ove~kata tragedija od ovaa vojna, kako da e zatvoren makedonskiot informativen prostor.


Vo izminative denovi,koga vo svetskata javnost i poli- liti~kite krugovi, s# ponaglaseno se zboruva za najnoviot egzodus na Srbite i Romite od Kosovo, za istata sudbina na preku 25.000 Makedonci so muslimanska veroispoved, postojano naseleni vo Pe}, Prizren, Pri{tina, \akovica i drugi gradovi i sela vo regionot na jugozapadno Kosovo, apsoluten molk.

Nitu pretsedatelot Gligorov, na minatonedelnata sredba vo Kran Montana, nitu pak, koj bilo od makedonskata Vlada vo tekot na bombardirawe vrz SRJ, koe{to trae{e 72 dena, ne najdoa prostor i vreme da progovorat i da go aktueliziraat problemot so ova makedonsko naselenie.

Da spomneme deka Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, u{te na 10 april ovaa godina, na svoeto Izborno sobranie odr`ano vo Skopje, go potencira{e problemot na egzodusot na ova makedonsko naselenie naseleno vo regionot na Gora, vo kosovskiot del na [ar Planina i Koritnik, rasporedeni vo vkupno 18 sela. Spored podatocite dobieni od odgovornite vo Sojuzot, od po~etokot na vojnata do denes, na teritorijata na Republika Makedonija, poto~no vo domovite na Makedoncite so islamska veroispoved, dr`avjani na Republika Makedonija, smesteni se okolu 10.000 pripadnici na ovaa makedonska nacionalna grupacija, so postojano mesto na `iveewe na teritorijata na SRJ, odnosno Kosovo.

Vojnata vo SRJ, odnosno na Kosovo, direktno se odrazi vrz na{eto naselenie vo ovoj region. Golem del od Makedoncite so islamska veroispoved, naseleni na Kosovo, prebegaa vo Makedonija i bea prifateni od naselenieto vo dolnorekanskiot region, istaknuva zamenik-pretsedatelot na Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, Asan Imerovski.

Izrazuvaj}i ja svojata blagodarnost na makedonska Vlada, koja go ovozmo`i brziot i nepre~en priem na na{eto naselenie od onaa strana na makedonsko - jugoslovenskata granica, pretstavnicite na Sojuzot gi preciziraat brojnite problemi so koi se soo~uva ova na{e naselenie na teritorijata na SRJ.

Makedonskata Vlada pomogna vo na{ite nastojuvawa, nitu eden Makedonec, begalec od Kosovo, da ne se smestuva vo kampovite i vedna{, pri nivnoto pristignuvawe na granicata, so organiziran prevoz, da bidat prefrleni vo domovite na Makedoncite muslimani vo selata od @irovnica do Mogor~e. Vladata i humanitarnite organizacii, kako "Karitas" i makedonskiot Crven krst, obezbedija, za ova na{e naselenie, 2.041 paket so humanitarna pomo{. No, ostanuva faktot deka, ve}e podolgo vreme, kako statusot na tie na{i sonarodnici vo SRJ i regulirawe na pra{aweto okolu dobivawe na makedonsko dr`avjanstvo, i minatata i sega{nata makedonska vlast odbiva da gi razgleda i da gi razre{i - deciden e ~lenot na pretsedatelstvoto na Sojuzot, Ismail Bojda.

Inaku, Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, vo zaednica so sonarodnicite od Kosovskiot region na Gora, 1992-93 godina, pobaraa ovaa makedonska nacionalna grupacija, so postojano mesto na `iveewe vo SRJ, da se zdobijat so status, dr`avjani na Republika Makedonija, za {to "nemalo sluh" kaj toga{niot vladin sogovornik, Blagoja Toskoski. Isto taka, vo tekot na makedonsko-jugoslovenskite razgovori za demarkacija na makedonsko-jugoslovenskata granica, pretstavnicite na Sojuzot go pokrenaa pra{aweto za osumnaesette sela na Kosovo naseleni so Makedonci so islamska veroispoved.

Interesno e deka vo makedonskiot dneven pe~at, vo periodot na razgovorite, baraweto za razre{uvawe na problemite na ova makedonsko naselenie, be{e prika`an kako obid Makedoncite so islamska veroispoved da pka`at svoi teritorijalni pretenzii kon SRJ. Bev primoran, namesto za realniot problem na ovie lu|e, da go istro{am razgovorot. so toga{niot pretsedatel na Komisijata koja gi vode{e pregovorite za demarkacijata na grani~nata linija so SRJ, Branko Stojan~evski, vo razubeduvawe deka potenciraweto na istorijatot na 18-te sela od Kosovo, vo nieden slu~aj ne pretstavuva{e izraz na teritorijalni pretenzii. I pokraj, razubeduvaweto, g. Stojan~eski ostana na svoeto - objasnuva Imerovski.