Sudbinata na Makedoncite so islamska veroispoved od Kosovo | |
MOLK EDNAKOV SO NACIONALNO PREDAVSTVO | |
Pi{uva: Stevan [AROSKI | |
Ako se izzeme minatonedelnata informacija na A1, deka 18-te sela vo regionot na [ar Planina i Koritnik, na teritorijata na Kosovo, inaku so okolu 18.000 Makedonci od islamska veroispoved, se nao|aat pod silni udari na ograbuva~ki bandi. Za ova makedonsko naselenie na teritorijata na SRJ koe ja do`ivuva ~ove~kata tragedija od ovaa vojna, kako da e zatvoren makedonskiot informativen prostor. V o izminative denovi,koga vo svetskata javnost i poli- liti~kite krugovi, s# ponaglaseno se zboruva za najnoviot egzodus na Srbite i Romite od Kosovo, za istata sudbina na preku 25.000 Makedonci so muslimanska veroispoved, postojano naseleni vo Pe}, Prizren, Pri{tina, \akovica i drugi gradovi i sela vo regionot na jugozapadno Kosovo, apsoluten molk.Nitu pretsedatelot Gligorov, na minatonedelnata sredba vo Kran Montana, nitu pak, koj bilo od makedonskata Vlada vo tekot na bombardirawe vrz SRJ, koe{to trae{e 72 dena, ne najdoa prostor i vreme da progovorat i da go aktueliziraat problemot so ova makedonsko naselenie. Da spomneme deka Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, u{te na 10 april ovaa godina, na svoeto Izborno sobranie odr`ano vo Skopje, go potencira{e problemot na egzodusot na ova makedonsko naselenie naseleno vo regionot na Gora, vo kosovskiot del na [ar Planina i Koritnik, rasporedeni vo vkupno 18 sela. Spored podatocite dobieni od odgovornite vo Sojuzot, od po~etokot na vojnata do denes, na teritorijata na Republika Makedonija, poto~no vo domovite na Makedoncite so islamska veroispoved, dr`avjani na Republika Makedonija, smesteni se okolu 10.000 pripadnici na ovaa makedonska nacionalna grupacija, so postojano mesto na `iveewe na teritorijata na SRJ, odnosno Kosovo. Vojnata vo SRJ, odnosno na Kosovo, direktno se odrazi vrz na{eto naselenie vo ovoj region. Golem del od Makedoncite so islamska veroispoved, naseleni na Kosovo, prebegaa vo Makedonija i bea prifateni od naselenieto vo dolnorekanskiot region, istaknuva zamenik-pretsedatelot na Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, Asan Imerovski. Izrazuvaj}i ja svojata blagodarnost na makedonska Vlada, koja go ovozmo`i brziot i nepre~en priem na na{eto naselenie od onaa strana na makedonsko - jugoslovenskata granica, pretstavnicite na Sojuzot gi preciziraat brojnite problemi so koi se soo~uva ova na{e naselenie na teritorijata na SRJ. Makedonskata Vlada pomogna vo na{ite nastojuvawa, nitu eden Makedonec, begalec od Kosovo, da ne se smestuva vo kampovite i vedna{, pri nivnoto pristignuvawe na granicata, so organiziran prevoz, da bidat prefrleni vo domovite na Makedoncite muslimani vo selata od @irovnica do Mogor~e. Vladata i humanitarnite organizacii, kako "Karitas" i makedonskiot Crven krst, obezbedija, za ova na{e naselenie, 2.041 paket so humanitarna pomo{. No, ostanuva faktot deka, ve}e podolgo vreme, kako statusot na tie na{i sonarodnici vo SRJ i regulirawe na pra{aweto okolu dobivawe na makedonsko dr`avjanstvo, i minatata i sega{nata makedonska vlast odbiva da gi razgleda i da gi razre{i - deciden e ~lenot na pretsedatelstvoto na Sojuzot, Ismail Bojda. Inaku, Sojuzot na Makedoncite so islamska veroispoved, vo zaednica so sonarodnicite od Kosovskiot region na Gora, 1992-93 godina, pobaraa ovaa makedonska nacionalna grupacija, so postojano mesto na `iveewe vo SRJ, da se zdobijat so status, dr`avjani na Republika Makedonija, za {to "nemalo sluh" kaj toga{niot vladin sogovornik, Blagoja Toskoski. Isto taka, vo tekot na makedonsko-jugoslovenskite razgovori za demarkacija na makedonsko-jugoslovenskata granica, pretstavnicite na Sojuzot go pokrenaa pra{aweto za osumnaesette sela na Kosovo naseleni so Makedonci so islamska veroispoved. Interesno e deka vo makedonskiot dneven pe~at, vo periodot na razgovorite, baraweto za razre{uvawe na problemite na ova makedonsko naselenie, be{e prika`an kako obid Makedoncite so islamska veroispoved da pka`at svoi teritorijalni pretenzii kon SRJ. Bev primoran, namesto za realniot problem na ovie lu|e, da go istro{am razgovorot. so toga{niot pretsedatel na Komisijata koja gi vode{e pregovorite za demarkacijata na grani~nata linija so SRJ, Branko Stojan~evski, vo razubeduvawe deka potenciraweto na istorijatot na 18-te sela od Kosovo, vo nieden slu~aj ne pretstavuva{e izraz na teritorijalni pretenzii. I pokraj, razubeduvaweto, g. Stojan~eski ostana na svoeto - objasnuva Imerovski. |