['PEL
VII KOL'[TE[UPEL VII KOLI[TE
N
itu deneska, se razbira, ne mo`eme da im se me{ame vo taa nivna "nau~na" ~istka {to ja pravat na Ostrovite, vo Pelopones, Atika i Beotija, pa duri i vo edna Tesalija i Epir, ~ij{to glaven grad si go za~uval do na{e vreme, imeto Fenikij (Fenikijci), tamu kade {to celata toponimija, polinimija, zboruva deka iskonskite `iteli bile Fenikijcite, Venetite, Pelazgite i sl.No, nie mo`eme, na{a dol`nost e da povedeme smetka za varvarstvata {to gi pravat nad makedonskata civilizacija. Nie kako paleoarheolozi i paleolingvisti treba da povedeme smetka za site pronajdeni predmeti vo eden Kutle` (Vergina) da ne gi krijat, da ne gi ni{tat nadgrobnite spomenici so natpisite, potoa najstarite papirosi "na Grcite", kako {to najdoa za zgodno da gi nare~at, barame da se dadat na javnosta, kako {to go pravat Italijancite so etrurskite i venetskite spomenici; kako {to postapuvaat so niv Germancite i Avstrijcite, Angli~anite i drugi. Dene{nite Grci imaat pravo da mislat za sebe {to sakaat i neka se narekuvaat kako {to sakaat. No, tie nemaat pravo varvarski da se odnesuvaat so na{eto drevno bogatstvo. Zarem ne e dovolno {to skoro devet decenii, ja ograbuvaat na{ata rodena zemja, velam na{ata, bidej}i tamu se rodiv i porasnav, tamu `iveev, s# do 1949 godina. Potoa, bev isteran so posledniot izvr{en egzodus od Papandreu i negovata armija koja ja ima{e spepeleno so napalm-bombite i ja sramnija so zemja Belomorska Makedonija.
Samo eden primer e dovolen za svetot da sfati kako postapuvaat Grcite so drevnoto bogatstvo na Makedoncite.
Vo Kutle` bea otkopani 54 nadgrobni spomenici, a na javnosta i poka`aa samo 5-6 i toa izbranite so "gr~kite" natpisi, drugite kako da gi goltnala zemjata. Kako se na{le tie "gr~ki" nadgrobni spomenici vo Makedonija? Poznato e deka nepo`elnite Grci bea progonuvani. A velikodu{niot Filip
II, so svoeto tradicionalno elinofilstvo nasledeno od prededo mu Aleksandar I Filelin (495-452), gi pribira{e niv vo Makedonskiot carski dvor i tie, ne samo {to gi u`ivaa gra|anskite prava na Makedonija, tuku na nekoj na~in bea i privilegirani, so toa {to im ovozmo`uval da tvorat, da sozdavaat slobodno, {to zna~i go pravea toa {to im be{e zabraneto vo Atina i vo drugite gradovi-dr`avi.
EVRIPID @IVEE[E VO MAKEDONIJA
Eve, {to pi{uvaat samite Grci za makedonskoto gostoprimstvo: "Evripid `ivee{e vo Makedonija, vo vremeto od 408-406 i napi{a dve tragedii - Arhelaj i Vakhi. Negoviot prestoj ostavil dlaboki tragi, kako {to se gleda od otka`uvaweto na Makedoncite da im dozvolat na Atinejcite da gi prenesat tleenite ostatoci na golemiot poet. Vo vtoriot vek pred Hrista cela niza od reljefnite makedonski grniwa se ukraseni so sceni od pretstavite na Evropis. Na slikata objavena od Grcite se gledaat fragmenti od reljefot na ~a{a so dve ra~ki, so sceni od Ifigenija vo Avlida. Arheolo{ki muzej na Atena. Makedonija 4000 godini gr~ka istorija i civilizacija.
Tuka redno e da im postavime na sovremenite Grci nekolku pra{awa: Od kade 4.000 godini gr~ka istorija i civilizacija, koga tie za prvpat izvr{ija okupacija na Makedonija vo 1913 godina po Balkanskite vojni?
I kako }e gi opravdaat pred naukata i pred zainteresiraniot svet za paleoarheologijata i paleolingivstikata "nivnite" ~etiri mileniumi, koga zapo~nale i koga zavr{ile tie? [to }e pravat so objaveniot natpis od kosturskata nakolna naselba stara 5260 p.n.e., objaven od Solunskiot univerzitet od prof. G.H. Hurmuzjadis vo 1996 godina? [to }e pravat so 200 nadgrobni spomenici na koi se za~uvani okolu 3.000 "glosi" (zborovi) na drevnomakedonski jazik? [to }e pravat so 3.500 obraboteni slovenski toponimi {irum kontinentalniot del na Grcija od germanskiot lingvist Maks Fasmer vo negovata kniga Slovenite vo Grcija? [to }e pravat so imiwata na edna Atena, kako {to se Akropol, Agorjani i iljadnicite drugi polinimi kako na primer Pirej so svoite Kamini, Korint so celata okolu sebe negibnata onomastika; so eden Volos, Ternovo, Mecovo, Finikij i dr.
[to }e pravat dene{nite Grci so "povampireniot" germanski u~en Felmeraer i negovata Istorija na poluostrovot Moreja, vo koja{to vo minatiot vek im ja ka`a celata vistinska geneologija na Grcite so nivnoto arapsko poteklo?
ENEJ VODA^ NA VENETITE
[to }e pravat so mladite nau~nici koi s# pove}e i pove}e gi prevrtuvaat arhivite na zapadnite univerzitetski centri, baraj}i gi nivnite korewa, nivniot iskonski gen; neli drevnite Grci u{te pred novata era za svoj bog, go proglasija Yeus za
Theos, a pod nivnoto vlijanie ili patokaz za "bratska" podelba na drevnomakedonskata mitologija i Rimjanite go prifatija za "niven" bog Yeus - Deus, a zaedno so nego i celiot Olimpijski Panteon. I {to e najlo{o za sovremenite Grci - italijanskite u~eni ja razvija na dolgo i {iroko venetologijata. Tie ve}e ne go krijat faktot deka nivniot gen nosi izme{ana krv od Etrurcite, koi pred Latincite `iveeja vo Etrurija, dene{na Italija, a po Trojanskata vojna vo taa zemja se rastovarija Venetite na ~elo so nivniot voda~ Enej, sinot na bogiwata Veneta, ~ij eponimec kako svedok rascutuva i deneska -Venecija.Dovolno e Grcite da gi prevedat knigite na italijanskite venetolozi
G.B. Pellegrini i A. L. Prosdocini - La lingua venetica (prva i vtora); G. |Deveto - Origini indoevropee; R. Pittioni - Alteuropaisch Sprache und Urgeschichte i G. Sergi, Italia - le origini; C. Verdiani IL problema dell'originie degli slavi - belki od niv ne{to }e nau~at i za nivnite geni.Se spomnuva deka vo Grcija imame inicijator vo potraga po nau~nata vistina. Kako dobar i vistinski primer e Solunskiot univerzitetski prof. g.G.H. Hurmuzijadis koj 1996 godina ja objavil publikacijata pod naslov Dupjak od Kostursko, za lokalitetot na edna ezerska praistoriska naselba kade {to e pronajden bogat paleoarheolo{ki materijal, a me|u nego i eden natpis so utvrdena starost od 5260 g.p.n.e. koj izgleda vaka:
Toj prvo se najde vo najsoodvetni race, a tie se na makedonskiot paleolingvist Vasil Iqov. Toj otkako go de{ifrira, go objavi vo narednata godina vo dvobrojot na Spisanieto za Kultura na prostorot na arhitektite na Makedonija. Za ovoj paleolingiv–sti~ki primerok da mu dademe zbor na arh. Vasil Iqov.
No, da se vratime na drevnomakedonskiot supstrat. Dosega najstari drevni {ti~ki so drevnomakedonski natpis se pro–najdeni vo neolitskata naselba otkriena na bregot na Kosturskoto Ezero vo seloto Dupjak vo tekot na arheolo{kite iskopuvawa 1992 - 1994 godina, a prvite istra`uvawa na taa neolitska naselba datiraat od 1853-1854 godina. Profesorot po praistoriska arheologija na Solunskiot univerzitet, g. G.H.Hurmuzjadis vo 1996 godina objavi, publikacija za "Dupjak od Kostursko" za "edna ezerska praistorska naselba", kade, pokraj raznovidniot arhoelo{ki materijal, objavi i eden natpis so starost utvrdena so
C14 od 5260 g.p.n.e. Avtenti~niot dreven makedonski natpis od drevnata {ti~ka ja ima slednata zapi{ana forma i istiot od na{a strana vo mart 1997 godina de{ifriran i transkribiran od desno, na levo glasi:"['pel
VII kol'{te" {to soodvetno preveden na sovremen makedonski literaturen jazik glasi: "[upel VII koli{te" ili "[upliv, sedmo koli{te" odnosno ~itaj "Dupjak VII koli{te".Ova jasno stava do znaewe deka Makedoncite vo 5260 g.p.n.e. znaele da podigaat ezerski naselbi so drevna konstrukcija, so objekti na drevni platformi podignati na koli{ta (kolci) nad vodnata povr{ina, odnosno nakolni `ivea–li{ta na Kosturskoto Ezero. Sli~ni praistoriski naselbi vo Makedonija imalo i na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, a vo zapadna Evropa se registrirani vo golemite ezera na Germanija i [vajcarija.
(Prodol`uva)