Istorijata ne e samo minato | |||
ANTI^KO-MAKEDONSKI IMIWA VO DENE[NATA MAKEDONSKA NACIJA | |||
Pi{uva: Aleksandar DONSKI | |||
Prodol`uvame so izvadoci od mojata neobjavena kniga pod raboten naslov "Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo dene{nata makedonska nacija". Vo ovie nekolku prodol`enija pravime osvrt kon anti~ko-makedonskite li~ni imiwa, koi ostanale vo dene{nata makedonska nacija. Sporeduvaj}i gi onie anti~ko-makedonski imiwa, do koi dojdov vo literaturata, so dene{nite {to gi nosat Makedoncite, utvrdiv brojni me|usebni sli~nosti. Nekoi od ovie imiwa duri se i celosno identi~ni so dene{nite makedonski imiwa. Drugi pak se modificirale kako `enski imiwa ili kako prezimiwa. Taka, na primer, anti~ko-makedonskoto ma{ko ime Aleksandar denes se sre}ava i kako `ensko ime Aleksandra, no i kako semejno prezime - Aleksandrovi. Nekoi od ovie imiwa, pak, pretrpele mali modifikacii, no ne samo {to nivniot koren ostanal ist, tuku i najgolemiot broj od glasovite se zadr`ale so sosema malku promenet redosled. Da spomneme ne{to i za etimologijata na ovie imiwa. Nekoj verojatno }e zabele`i deka postojat sli~nosti pome|u anti~ko-makedonskite li~ni imiwa so imiwata na dene{nite Makedonci, no deka taa sli~nost e "slu~ajna", poradi toa {to etimologijata na ovie imiwa e razli~na. Taka, na primer, postoi anti~ko-makedonsko li~no ime Jola. Postoi i dene{no makedonsko semejno prezime Jolevi. I pokraj toa {to sli~nosta e pove}e od o~igledna, nekoj mo`ebi }e zabele`i deka sega{novo prezime Jolevi e dobieno kako rezultat na skratenata forma na imeto Jordan (Jole), i deka, spored toa, nema nikakva vrska so anti~koto ime Jola. Na vakvite zabele{ki }e go dademe sledniot odgovor. Kako prvo, etimologijata ne mo`e sekoga{ da ponudi apsolutni i stoprocentni dokazi za avtenti~noto poteklo na odredeno ime. Deka e taka, }e zememe na primer nekoj ~ovek po ime Slave. Koja e etimologijata na negovoto ime? Dali mo`ebi toj go dobil svoeto ime po imeto na planinata Slavej? Ili, pak, mo`ebi po pticata slavej? Ili mo`ebi po pridavkata slaven? Ili mo`ebi po imenkata Slaven (Sloven)? Ili mo`ebi toa samo e kratenka za Slavoqub? Zna~i, za obi~noto ma{ko ime Slave navedovme duri pet etimolo{ki zna~ewa!!! Koe od niv e ona vistinskoto, apsolutnoto, prvobitnoto i avtenti~noto? Sekako deka nikoj toa ne mo`e da go doka`e so stoprocentna sigurnost. No, ako e taka so imeto Slave, zo{to da ne bide taka i so imeto Jola? Koj mo`e so sigurnost da doka`e deka nekoj Makedonec, koj se preziva Jolev, i koj poteknuva od nekoe selo vo egejska Makedonija, go dobil svoeto prezime kako rezultat na kratenkata na imeto Jordan, a ne go dobil svoeto prezime po imeto na anti~kiot Makedonec Jola, koe mo`ebi ostanalo vo negovoto selo u{te od damnina? Koj mo`e da go doka`e toa so stoprocentna sigurnost? Ednostavno, mo`no e imeto Jola da ostanalo vo seloto i istoto podocna da bilo prifateno kako semejno prezime. Nema ~udno vo toa. Poradi toa, etimologijata na ovie li~ni imiwa }e ja ostavime nastrana, a ovde samo }e navedime spisok na imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci i spisok na identi~ni ili sli~ni imiwa i prezimiwa {to gi nosat dene{nite Makedonci, bez da navleguvame vo, ne sekoga{, sigurnite vodi na etimologijata. Anti~ko-makedonskite li~ni imiwa gi prezedov od brojnata doma{na i stranska literatura za anti~ka Makedonija, do koja dojdov. Imiwata gi davam transkribirani na dene{niot makedonski jazik, od stru~ni (doma{ni i stranski) poznava~i na gr~kiot jazik, taka {to ne mo`e da stane zbor za nekoi pogolemi otstapuvawa od nivnite gr~ki zapisi. Dene{nite makedonski li~ni imiwa gi prezedov od knigite "Re~nik na li~nite imiwa kaj Makedoncite" od avtorot Qubica Stankovska (Skopje, 1992) i "Re~nik na li~ni imiwa - Onomastikon" od Vasil Drvo{anov (Skopje, 1995 g.). Samo vo knigata na Qubica Stankovska se zapi{ani 23.450 makedonski li~ni imiwa, koi taa trpelivo gi sobirala, ne samo od sovremieto, tuku i niz pismenite spomenici, po~nuvaj}i od Srednovekovieto. Vo Onomastikonot na Drvo{anov brojkata na makedonski li~ni imiwa iznesuva okolu 3500. Za sekoe makedonsko li~no ime avtorite tvrdat deka poseduvaat pismen dokument deka toa ime postoelo (ili postoi) me|u Makedoncite. Koristev i podatoci od spisokot na li~ni imiwa vo Zbornikot na bra}a Miladinovci, a napraviv i pregled na makedonskite semejni prezimiwa od "Telefonskiot imenik na SRM" (Skopje, 1988/1989). Pred da pomineme na komparativnata sporedba, sakam da dadam u{te edno objasnuvawe. Vo spisokot }e bidat zastapeni i imiwa, za koi nekoj vedna{ mo`ebi }e prokomentira deka se"gr~ki"(na primer imeto Olimpija). Me|utoa, vakvite komentari bi bile krajno neumesni od prosta pri~ina {to nie dene{nite Makedonci ovie imiwa ne sme gi prifatile od Grcite, tuku od anti~kite Makedonci (bez razlika od kade tie gi prifatile i kakvo e nivnoto poteklo). Zna~i, ako imeto Olimpija postoelo vo anti~ka Makedonija, a istoto postoi i vo dene{na Makedonija, ova ime ne mo`e da bide nasledeno od nikoj drug, osven od anti~kite Makedonci (bez razlika dali toa ime e nivno avtohtono ili nasledeno). Ova }e go pojasnime so u{te eden primer. Da zememe, na primer, nekoj star ~ovek (etni~ki Makedonec), koj se vika Robert. Ako i negoviot vnuk go dobie istoto anglo-saksonsko ime, toa zna~i deka vnukot go nasledil ova ime od svojot - dedo, a ne od nekoj Angli~anec (bez razlika od kade mu e na dedoto ova ime i kakvo e negovoto poteklo). Osven toa, se znae deka planinata Olimp e makedonsko-gr~ka planina. Ova zna~i deka kolku Grcite imale pravo na imeto Olimpija, tolku imale i anti~kite Makedonci. Zna~i, nas ovde ne n# interesira od kade poteknuvaat anti~ko-makedonskite imiwa i dali tie se avtohoni ili ne, tuku kolku od ovie imiwa do denes ostanale kaj nas, bilo kako celosni (se razbira preku nivnata gr~ka transkripcija), bilo kako modificirani. Ova, kako u{te eden argument protiv mazohisti~kite tvrdewa na nekoi na{i politi~ari (pa duri i istori~ari), deka nie dene{nite Makedonci navodno sme nemale nikakva vrska so anti~kite Makedonci. Zna~i, spored ovie subjekti, imeto Olimpija na{ite predci ne go prezele od anti~kite Makedonci (iako tokmu tie bile `iteli na Makedonija i iako planinata Olimp bila del od nivnata teritorija), tuku go prezele od dale~nite Grci so koi imale mnogu retki kontakti! Navistina, eve u{te eden dokaz za na{iot istoriski mazohizam! Sega, da premineme na komparativno razgleduvawe na spisokot od li~nite imiwa, koi gi nosele anti~kite Makedonci, so soodvetnite na niv, dene{ni makedonski li~ni imiwa (no i prezimiwa). Imiwata gi davame po azbu~en red vo ovoj i vo sledniot broj na "Makedonsko sonce".
(Prodol`uva) |