Vo vrska so dosega ka`anoto, se postavuva pra{aweto: zo{to anti~kite gr~ki avtori gi grcizirale site stranski imiwa i zborovi? Kone~no, ne se raboti samo za gr~kite istori~ari, tuku taka bilo i so mnozinstvoto ostanati istori~ari i hroni~ari od razni narodi. Sekoj od niv si gi transkribiral imiwata i ostanatite zborovi na tu|ite narodi, spored jazi~nite normi na sopstveniot jazik, a zabele`ani se i brojni neto~nosti i vo vrska so prezentiraweto na odredeni nastani, ne samo kaj gr~kite, tuku i kaj drugi drevni istori~ari i hroni~ari. Pa, zo{to bilo praveno seto ova? Postojat tri mo`ni pri~ini, t.e. odgovori na ova pra{awe, koi vo prodol`enie }e gi potkrepime so dokazi.

Prvata pri~ina sekako deka e fenomenot od tipot Interpretato graeca, (koj fenomen odli~no go objasnuva i d-r Nade Proeva vo svojata kniga "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1998). Ednostavno, toga{nite gr~ki istori~ari i hroni~ari (so retki isklu~oci), voop{to ne se ma~ele pravilno da gi zapi{uvaat originalnite imiwa i ostanatite zborovi od stranskite narodi, tuku gi preina~uvale kako gr~ki, so cel da im gi dobli`at na svoite ~itateli. Sekako deka i kaj istori~arite i hroni~arite od drugite narodi e zabele`an ovoj fenomen, a taka e i denes (na primer, denes nie voop{to ne se "ma~ime" to~no da go napi{eme imeto na dr`avata Sverige, tuku i natamu si pi{uvame [vedska, vo sklad so na{ata transkripcija na imeto na ovaa dr`ava i sl.).

Vtorata pri~ina e subjektivnoto tolkuvawe na istoriskite i aktuelnite nastani od strana na drevnite hroni~ari i istori~ari. Ova tolkuvawe naj~esto e rezultat na (uslovno ka`ano) "neznaeweto", t.e. na nedovolnata informiranost na hroni~arot i istori~arot. Vo nedostig na pocelosni podatoci hroni~arot (ili istori~arot) ~estopati nezlonamerno samiot si gi interpretiral rabotite onaka kako {to mislel deka se. Primeri za ova ima mnogu. Ovaa pojava e najzabele`itelna vo etni~kite determinirawa kaj narodite od toa vreme. Taka, na primer, poznato e deka vo vizantiskite dokumenti napi{ani od Skilica, dene{nite Srbi se nare~eni kako "Hrvati", a vo vizantiskite dokumenti napi{ani od Zonara (12. vek), dene{nite Hrvati, pak, se nare~eni - "Srbi"!. Sli~no e i so upotrebata na terminot Skiti, koj, iako bil etni~ki termin na aziski narod, se upotrebuval i za drugi narodi (Srbi, Hrvati, Bugari), vo zavisnost od poedine~noto subjektivno tolkuvawe na toga{nite hroni~ari. I za Makedoncite znaeme deka vo Sredniot vek nekade se determinirani kako "Bugari", nekade kako "Romei", a nekade kako "Srbi". Bugarite, pak, se narod za koj niz istorijata postojat najmnogu razli~ni etni~ki determinirawa (preku 14!). Nekoi od niv se: Mirmidonci, Huni, Varvari, Srbi, Hrvati, Vendi, Iliri, Skiti, Mizi, Tribali, Goti, Tatari itn.

Ponatamu, vo eden rakopis od 12. vek, poznat pod imeto "Uspenie Kirilovo", pi{uva deka sveti Kiril bil roden vo Solun i deka po rod bil "Bugarin"(!?). Vakvoto tvrdewe duri e i sme{no, ako se znae deka Solun nikoga{ ne vleguval vo granicite na Bugarija, {to zna~i deka sveti Kiril ne mo`el da bide nitu "geografski Bugarin", a kamoli etni~ki. Osven toa, vo 9. vek edinstveno turko-mongolskite Bugari (Prabugarite) bile etni~ki Bugari na Balkanot, dodeka site ostanati `iteli na nivnata dr`ava (Trakijci, Anti i drugi) se u{te `iveele izdvoeni od niv, t.e. se u{te bile samo "geografski Bugari". Sekako deka vremenskata razlika od blizu trista godini pome|u ra|aweto na sveti Kiril i pi{uvaweto na "Uspenie Kirilovo" e glavnata pri~ina za vakvata o~igledna i, najverojatno, nenamerno napravena, gre{ka.

Tretata pri~ina e svesnoto i namerno preina~uvawe na vistinata od strana na starite hroni~ari. No, pred da ja potkrepime so dokazi, sakam da potsetam na faktot deka site sovremeni istori~ari i istra`uva~i so dlaboka po~it i respekt se odnesuvaat kon narativnite istoriski izvori, t.e. kon onie {to gi zapi{ale. Ova e sosema normalno. Ako ne bile tie izvori nie denes ne bi znaele re~isi ni{to za istorijata. Zatoa, vo na{iov slu~aj, nie treba ve~no da im bideme blagodarni na site toga{ni anti~ki hroni~ari i istori~ari, koi ostavile neprocenlivo vredni zapisi, od koi nie denes ~itame za slavnata istorija na anti~ka Makedonija. No, toj respekt kon anti~kite hroni~ari i istori~ari ~estopati odi predaleku vo smisla deka, vo negova ~est, mo`ebi ponekoga{ nekriti~ki se prifa}a se {to zapi{ale tie. Ednostavno, ovde verojatno stanuva zbor za psiholo{ka pojava. Dobar del od dene{nite istori~ari, vo znak na po~it na porane{nite, ne samo {to retko koga se osmeluvaat da gi kritikuvaat ili negiraat istite, tuku i ~estopati gi smetaat za "nepogre{livi", "avtenti~ni" i "izvorni", zdravo za gotovo, prifa}aj}i se {to napi{ale. No, fakt e deka i toga{nite istori~ari bile lu|e, koi subjektivno gledale na ne{tata i ~estopati gi prepravale onaka kako {to im odgovaralo vo sklad so sopstvenoto ubeduvawe i vo sklad so dnevno-politi~kite potrebi na toga{nite subjekti koi gi poddr`uvale. ]e navedeme nekolku primeri.

Ve}e go spomnavme slu~ajot so falsifikuvaweto na podatocite okolu sopstvenoto poteklo {to go napravil makedonskiot car Aleksandar Prvi. Ve}e navedovme deka toj go falsifikuval svoeto poteklo samo za da mo`e da u~estvuva na gr~kite Olimpiski igri. Podocna, toj duri zapi{al i deka "pobedil" na ovie Olimpiski igri, iako negovoto ime go nema vo spisokot na pobednicite!

Vo 17. vek dalmatinskiot istori~ar Mrwavi~ objavil podatoci deka roditelite na car Justinijan bile "Sloveni". Toj duri tvrdel deka "slovenskoto ime" na Justinijan bilo Upravda, a deka tatko mu i majka mu se vikale Iztok i Beglenica. Ovie podatoci dolgo vreme bile smetani za to~ni, no podocna se poka`alo deka seto ova Mrwavi~ namerno go falsifikuval za da ja doka`e "slovenskata vrska" pome|u "Slovenite" od 17. vek i slavniot car Justinijan, za {to, vo toa vreme sigurno deka imal razbirlivi pri~ini.

Poznat e i slu~ajot na srpskiot monah (inaku etniki Makedonec) otec Paisij, koj vo 18. vek ja napi{al prvata Sloveno-Bugarska istorija. Vo nea, otec Paisij, namerno gi pretstavuva turko-mongolskite Bugari (Prabugarite) kako "Sloveni" (iako se smeta deka, spored izvorite od koi gi crpel podatocite za ovaa Istorija, toj dobro znael deka tie ne bile nikakvi "Sloveni"). No, vo toa vreme (18. vek), dnevno-politi~kite potrebi mu nalagale na otec Paisij, kako pandam na zabrevtaniot elinizam i na aktuelnoto tursko ropstvo, da go sprotivstavi "slovenstvoto". Terminot Makedonci toga{ celosno bil uzurpiran od elinskite romanti~ari, pa zatoa otec Paisij go prezel terminot Bugari, kako sinonim za "slovenstvoto", t.e. kako sinonim za borbata protiv elinizmot i protiv turskoto ropstvo. Sekako deka otec Paisij ne se osudil da ja napi{e vistinata deka (Pra)Bugarite bile blizok narod so Turcite, bidej}i vo takov slu~aj nikako ne }e mo`el da bara nivna borba protiv istite tie Turci. Zatoa toj svesno go napravil falsifikatot deka (Pra) Bugarite bile "Sloveni", {to so zadovolstvo bilo prifateno od toga{nite bugarski prerodbenici.

Vo vrska so Bugarija }e navedeme u{te eden primer. Vo 1997 godina vo ovaa zemja odekna vesta deka vo Vodensko bil pronajden natpis od vremeto na car Samoil, koj navodno datira od 989 godina. Ovoj natpis stana poznat pod imeto "Vodenskiot natpis". Vo nego, carot Samoil sebesi jasno se deklarira kako "Bugarin" (pi{uva deka e roden vnuk na bugarskiot car [i{man), a kako "Bugari" gi determinira i `itelite na svoeto carstvo. No, li~no direktorot na Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija, g-din Bo`idar Dimitrov, po stru~noto pregleduvawe na ovoj natpis, decidno izjavi deka nema nikakvo somnenie oti se raboti za klasi~en falsifikat. Kako falsifikatori, g-din Dimitrov gi poso~i bugarskite nacional-romanti~ari od 19. vek, koi, vo svojot romanti~arski zanes, ja falsifikuvale ovaa plo~a i ja zakopale za idnite vremiwa. Interesno e toa {to ovoj "Vodenski natpis" e mnogu sli~en so "Bitolskata plo~a" (vo koja za carot Ivan Vladislav pi{uva deka bil "Bugarin po rod"), pa sega nekoi na{i istra`uva~i otvoreno go postavuvaat pra{aweto za avtenti~nosta i na "Bitolskata plo~a" i baraat me|unarodni eksperti da ja utvrdat nejzinata starost.

No, da se vratime na osnovnata tema, t.e. na grciziraweto na anti~ko-makedonskite i site ostanati stranski imiwa i zborovi od strana na toga{nite gr~ki hroni~ari. Da zaklu~ime deka evidentnoto grcizirawe na site mo`ni toga{ni tu|i zborovi (li~ni imiwa, toponimi i sl.), osven preku "nenamernoto falsifikuvawe", t.e. prirodnata transkripcija, sigurno deka e nastanato i kako rezultat na svesna dejnost od strana na gr~kite hroni~ari, konkretno preku fenomenot Interpretato Graeca, pa duri i preku tendenciozno preina~uvawe na podatocite.

Zna~i, faktot {to anti~ko-makedonskite li~ni imiwa (no i drugi zborovi) ostanale zapi{ani so gr~kiot zavr{etok "s", nikako ne mo`e da bide dokaz deka ovie imiwa se "gr~ki", zatoa {to vo toj slu~aj bi trebalo da bidat gr~ki i najgolemiot del: persiski, trakiski, asirski, etiopski, ilirski, asirski, libiski, egipetski i indiski imiwa i zborovi, koi isto taka ostanale zapi{ani so gr~kiot zavr{etok "s", a toa e nelogi~no i da se pomisli.

Sepak, i niz filterot na vakvata tu|a (gr~ka) transkripcija (koja za potrebite na ovaa kniga ja transkribirav na sovremeniot makedonski jazik), sosema jasno se zabele`uvaat frapantni sli~nosti pome|u pove}e anti~ko-makedonski li~ni imiwa (no i toponimi) so li~ni imiwa i drugi zborovi od dene{niot makedonski jazik.

No, pred da navedeme del od niv, da go ka`eme i toa deka ne e sporno deka del od li~nite imiwa kaj anti~kite Makedonci se sre}avaat i vo podale~nite vremiwa vo Grcija. No, toa ne mora da zna~i deka toa se avtenti~ni gr~ki imiwa, posebno ako se znae deka toga{nata gr~ka kultura primala vlijanija od site okolni narodi (sekako i od Makedoncite). Zna~i, ovde nema da navleguvame vo tolkuvawe na slo`enite procesi na genezata na li~nite imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci, za{to, kone~no i te{ko deka koj i da bilo denes bi mo`el da prilo`i apsolutni dokazi vo polza na koja bilo teorija vo vrska so ova. Ovde }e se zadr`ime samo na osnovnata tema na ovaa kniga, a toa, vo slu~ajov e: kolku li~ni imiwa {to gi nosele anti~kite Makedonci, ostanale do denes me|u Makedoncite (bez obyir na poatekloto na tie imiwa).