Na{iot pragmatizam za edna razgrabena i pogrebana civilizacija se bazira vrz osnova na materijalni predmeti, fakti i konkretna slika za minatoto na Makedonija.

Na na{a strana stojat ne samo crticite i reskite tuku i nivnata tolkovnost, etimologija, fonologija i s# {to mo`ele da vnesat vo komunikacijata na{ite drevni u~eni, na{ite paleolingvisti.

Ako ste svesni {to pravite znajte deka va{ata senka e makedonskata predistorija so svojata paleoarheologija i paleolingvistika. Znajte go deka va{ata dejnost zboruva deka vie ste pod senkata na drevnata Makedonofobija. Vie go sakate ili ne ste se sojuzile so eden @an ]uizjonie i negovata Etnologija na Evropa so koja s# e psevdonauka za etnosite vo nea. ]uizjonie ili ne ja pro~ital drevnomakedonskata mitologija ili kako platenik ja izopa~il finikijskata nimfa - princezata {to so pomo{ta na drevnomakedonskiot prvobog od gorata Olimp & go dala imeto Evropa (taa) vsu{nost e eponimka na fenikijskata ubavica. A Fenikijcite bea tie {to ja opismenile Grcija. Tie vo drevnomakedonskata mitolo{ka imperija bea samo edna mala provincija. Toa dobro go znaat ne samo dene{nite Grci tuku i Francuzite, a me|u niv i @an so negovata Etnologija na Evropa.

Lingvistikata kako nauka za jazicite na narodite e eden od osnovnite sostavni elementi {to go pravat etnosot. Germanskiot u~en Felmeaer so svojata kniga Istorijata na poluostrovot Morea u{te vo po~etokot na minatiot vek, tokmu so pomo{ta na lingvistikata doka`al na svetot, na u~enite deka drevnite Grci ne uspeale da pu{tat korewa vo Morea.

Tamu, go sakale ili ne na sovremenite Grci treba da im e jasno deka nivnite geni se nao|aat vo plemiwata {to `iveele najmalku 11 mileniumi pred da dojdat sitnite ira~ki "Grci" vo Morea i deka tie se obedineti vo dene{niot koine jazik, so koj Aleksandar Makedonski trgnal da go splotuva svetot. I toa e pri~inata zo{to toj jazik do denes od etimolo{ka gledna to~ka stagnira ili poto~no opredeleno si ostanuva so oznakite arh. (arhai~en).

"Objasnuvaweto" na solunskite univerzitetski profesori Andrioti so terminot arhai~no na 60-80 procenti od re~nikot na jazikot {to go zboruvaat dene{nite Grci ne dr`i na kako lingvisti~kata nauka, od koj bilo aspekt, a najmalku od etimolo{ki. Felmeraer, toa mo`ebi indirektno, im go objasnuva vo Istorijata na Poluostrovot Morea.

Ova samo za da mu ka`eme na Francuzinot @an ]uizjonie so negovata Etnologija na Evropa kakva "nau~na vistina" iznesuva pred lu|eto {to krojat planovi za da ja obedinat Evropa. Psevdonaukata i izmislicite imaat kratki noze. Tuka se postavuva pra{aweto: Zo{to dene{nite Grci se pla{at od nau~nata vistina? Ako tie samite ne se sposobni da im gi objasnat na narodot korenite na jazikot {to go zboruvaat toga{ zo{to ne pobaraat pomo{ od velikanite na lingvistikata ne samo na stariot kontinent, tuku i od Amerikancite, od Avstralijancite. A znaat da najdat nivni "prijateli" od tipot na @an ]uizjonie koj objasnuva na dolgo i {iroko na svetot {to e toa gr~ki etnos? Gospodine @an, pred s# etnos ne e gr~ki zbor tuku e zaemka od drvnomakedonskiot i zna~i sevkupnost, edinstvo na teritorija na koja `ivee obedinet narod so op{ti obi~ai i tabieto, so svoe tradicionalno minato, so svoja storija.

Prvpat na Rusite etimolo{ki re~nik vo 4 tomovi im napi{a germanskiot lingvist Maksfasmer i tie mu bea blagodarni. Zo{to toa ne go storat Grcite? Odgovorot glasi: Strav i trepet.

Tie predizvikuvaat trema pred nau~nata javnost i visinata, pred lagite {to gi seat i gi {irat 2500 godini pred svetot na "zaslepenosta" indoevropska grupa, a samite tie, drevnite Grci, nikoga{ ne & pripa|ale na nea, bidej}i bile edna mala grupa pirati od genot na Arapite. Za niv amerikanskite u~eni ja snimija diskusijata {to se vode{e na trkalezna masa za arhai~nite civilizacii i ni ja ispratija na nas, pa Makedonskata televizija ja prika`a na malite ekrani. Eden od profesorite gi isklu~i drevnite Grci od sostavot na dene{nite indoevropjeci, obvinuvaj}i gi deka tie poseduvaat tolku mnogu arapizmi vo nivniot jazik {to ne mo`at da se smetaat za evropski narod. I navistina ako gi otvorite nivnite re~nici od takanare~eniot koine jazik }e najdete najmalku 5-10 procenti odbele`ani so kratenkata arap. (arapski). Tuka naukata koja se bavi so paleolingvistikata go postavuva pra{aweto od kade do{le tie arapski zborovi vo jazikot {to go prifatila indoevropskata grupa i go upotrebuva nejziniot alfabet vo matematikata, fizikata i drugite nauki. A vo takanare~enite leksikoni na stranski zborovi, i toa vo site oblasti na naukite, zapo~nuvaj}i od medicinata, pa preku filozofijata, s# do trigonometrijata pove}e od 50% se odbele`ani so grek (gr~ki). Paradoksi so niv ne samo so misterii tuku i o~igledni protivre~ija, {to prodol`uva i deneska da gi tolerira naukata. I, zo{to tie lu|e na Balkanot da se krijat zad pokazalecot kako kamili za ogoleni stebla? Nie niv gi sfa}ame deneska, bidej}i tragedijata {to ja do`iveaja Makedoncite od 1913 godina s# do posledniot egzodus {to go izvr{ija 1946-1949 godina ja nadminuvaat brojkata od 2.500 du{i, samo vo edna sosedna Bugarija. Ako navistina postojat ~ove~ki prava na narodite, toga{ ima od {to da se pla{i deneska ve{ta~kiot, izmisleniot etnos (nacija), so ve{ta~ki izgraden jazik od 80% najmalku vrz osnovata na drevnomakedonskiot jazik. Zatoa se pra{uvaat paleolingvistite: ]e prifatat li nekoga{ dene{nite Grci deka zboruvaat na jazik ve{ta~ki izgraden, {to mo`eme so pravo da go nare~eme najstaro esperanto?

Od izvr{enata proverka po komparativen metodolo{ki pristap na paleoarheolo{kite lokacii i najnovite otkrivawa na nadgrobni epitafii i drugi drevnomakedonski spomenici vo Vardarskiot del na Makedonija i edinstveniot natpis objaven od solunski profesor Hurmuzjadis vo publikacijata za "Dupjak od Kostursko", mo`eme da si pretstavime kolku pronajdoci so drevnomakedonski natpisi se krijat ili pak bile isfrleni vo Egejskoto more od Grcite. Tie ne se svesni kakvi {teti im nanesoa na paleoarheologijata i paleolingvistikata.

(prodol`uva)