Ova be{e povod za razgovor so g-din Igor Janev, doktor po me|unarodno pravo i me|unarodni odnosi na Pravniot fakultet vo Skopje. Toj e ~len i na Amerikanskoto dru{tvo za me|unarodno pravo i Akademskiot sovet za sistemi na Obedinetite nacii.

Gospodine Janev, pod izgovor deka so imeto Republika Makedonija, na{ata dr`ava gi zagrozuva kulturnite prava i ima teritorijalni pretenzii kon svojot ju`en sosed, Grcija bara{e i dobi, denominacija na imeto Republika Makedonija vo "porane{na jugoslovenska Republika Makedonija". Kako dojde do ova grubo kr{ewe na me|unarodniot zakon?

JANEV: Ne se raboti samo za kulturni prava, tuku se raboti za praven identitet. Edna dr`ava bez praven identitet, ima namalena dogovorna sposobnost i namalena sposobnost za pretstavuvawe. Toa zna~i deka se odzema eden esencijalen element od pravnata li~nost na dr`avata, a preku pravnata li~nost se definira i dr`avnosta. Vo taa smisla mora da se zbruva deka tuka e odzemeno bazi~noto pravo, zatoa {to pravnata li~nost e nepovredliva. Tuka se raboti za kr{ewe na zakonot od najte{ka priroda i za eden ultra vires akt na me|unarodnata Organizacija na Obedinetite nacii. Me|utoa, toa ne e taka jasno voo~livo ako ne se zemat vo predvid dokumentite {to gi pronajdov - sudskoto mislewe na Me|unarodniot sud za pravda od 1948 godina.

JANEV: Toa sudsko mislewe be{e vrzano za pra{aweto, dali dr`avite ~lenki na ON se pravno ovlasteni da postavuvaat uslovi koi ne se sodr`ani vo ~lenot 4 od Povelbata na ON? Spored misleweto na sudot, kon uslovite za priem na dr`avite sodr`ani vo ~len 4, stav 1 od Povelbata na ON, treba da se pridr`uvaat site ~lenki na dogovorot. Ovie uslovi se iscrpni, tie se potrebni, no istovremeno i dovolni za priem na edna dr`ava vo ON. Vo sprotivno, nivniot broj bi mo`el neograni~eno da se zgolemuva , a ~lenot 4 i bez toa da bide pravna norma. Toa zna~i deka ne mo`e da se postavuvaat uslovi nadvor od ~lenot 4. Vo sprotivno, ~lenot 4 prestanuva da bide pravna norma. Uslovite od ~len 4, stav 1 imaat vremenski svr{en karakter, bidej}i vrz nivna osnova se ocenuva podobnosta na edna dr`ava za priem vo ON. Ovie uslovi se izri~ni, a ne opisni. Tie se eskplicitni, a ne deskriptivni. Sega imame situacija, koga se postavuvaat uslovi koi vremenski go nadminuvat ~inot na priemot {to zna~i deka nie imame kvazi usloven priem, t.e. institucija {to ne postoi vo sistemot na ON. Vo sistemot na ON ima samo polnopraven priem i pridru`no ~lenstvo.

JANEV: Pridru`noto ~lenstvo podrazbira deka dr`avata nema pravo na glas. No, usloven priem na edna dr`ava vo ON voop{to ne postoi i koga ima situacija na kvazi -usloven priem, kako {to e ovde, toga{ ima dopolnitelni obvrski za priemot koi se inkorporirani vo ~lenskiot status. Zna~i, Makedonija e ~lenka na ON so dve obvrski pove}e od drugite ~lenki - da ja prifati denominacijata "porane{na Republika Makedonija" i da pregovara so Grcija okolu svoeto ime. So toa Makedonija prestanuva da bide ramnopravna so drugite ~lenki na ON. Tuka ve}e ne se zboruva samo za kr{ewe na ~len 4 tuku i za obvrskite za priemot vrz baza na koi Makedonija stana pravno neednakva so drugite ~lenki. ^lenot 2, stav 1 izri~no veli: Dr`avite se suvereno ednakvi. No ovde, edna dr`ava ima pomalku prava od drugite i dve obvrski pove}e - obvrskata da pregovara okolu svoeto ime i obvrskata da ja koristi denominacijata "PJRM".

Ovie obvrski ne se sodr`ani vo ~lenot 4 i tie se uslovi koi vremenski go transcidiraat ~inot na priem vo ON. Vo slu~aj ako Makedonija ne saka da pregovara, treba da pretrpi sankcii. Ako tie sankcii zemat ekstremen oblik, na primer isklu~uvawe od ~lenstvoto na ON, toga{ mo`e jasno da se vidi deka se raboti za usloven priem. No, institucijata "usloven priem" ne postoi i toa e ultra vires akt, nezakonski akt so koj edna dr`ava se diskriminira.

Dvete obvrski pove}e koi Makedonija gi ima se odnesuvaat, na edno specifi~no podra~je - pretstavuvaweto.

JANEV: Pretstavuvaweto na edna dr`ava e del od nejziniot praven subjektivitet. Isto taka, pretstavuvaweto e i ~lensko pravo, t.e dr`avata ima pravo da bide pretstavuvana. Ako se diskriminira pravniot identitet na dr`avata, kako {to e toa slu~aj so Makedonija, toga{ se raboti za diskriminirano pretstavuvawe i se kr{i ~len 2, stav 1 od Povelbata na ON koj se odnesuva na pravnata ednakvost. So toa, dr`avata prestanuva da bide pravno ednakva so drugite dr`avi. Vo na{iot slu~aj, odzemen e pravniot identitet koj e del od pravnata li~nost. Toga{ dr`avata ima degradirana sposobnost za sklu~uvawe dogovori, pretstavuvawe. Ostanatite elementi na dr`avnosta, konsekventno se degradirani.

Koi se konsekvencite od me{aweto ne edna dr`ava vo reguliraweto na statusot na druga dr`ava vo sistemot na ON?

JANEV: Statusot na edna dr`ava e zbir na standardizirani pravni obvrski koi ne mo`e da bidat razli~ni za edna dr`ava i ne mo`e da zavisat od druga dr`ava. Ovde se nametna Grcija, no mo`e{e toa da bide Bugarija ili Albanija. Na primer, Albanija mo`e da saka Makedonija da nosi ime, "makedonsko albanska federacija", no toa mo`e da ne i odgovara na Bugarija koja bi sakala, na primer, vo imeto na Makedonija da ima ne{to bugarsko itn. Taka, jasno se gleda deka edna dr`ava nikoga{ nema da mo`e da ima svoj praven identitet, no taa e dol`na da go ima. Sekoja dr`ava ima pravo na samoopredeluvawe koe nikoj ne mo`e da i go odzeme. Odzemaweto na takvoto pravo u{te edna{ poka`uva deka se raboti za ultra vires akt. Vo ovoj slu~aj, aktot go pravi Sovetot za bezbednost so Rezolucijata 47/225 od 1993 i Generalnoto sobranie na ON. Ovie dva organi so toa kr{at najmalku dva zakoni: ~len 4, stav 1 od Povelbata na ON, ~len 2, stav 1 vo vrska so suverenata ednakvost na dr`avite ~lenki na ON i dr.

JANEV: Da. Takvoto pravo e inherentno i e esencijalen element na pravnata li~nost. Inherentnoto pravo ne e otu|ivo, toa podrazbira ednakvi prava so drugite dr`avi. Ako i se odzeme inherentnoto pravo na pravnata li~nost, taa so toa se degradira, a toga{ dr`avnosta ne e celosna i se doveduva vo pra{awe opstanokot na dr`avata. Neotu|ivoto pravo na dr`avata za samostojnost i sloboden izbor na sopstvenoto ime e vo stroga vnatre{na jurisdikcija na dr`avata. Koga se odzema pravo koe e vo stroga vnatre{na jurisdikcija, se pravi akt protiv me|unarodno pravniot poredok. So toa se prekr{eni ~l 2, stav 7 od Povelbata zatoa {to i e odzemeno vnatre{noto esencijalno pravo na Makedonija. Ako imeto na edna dr`ava stane predmet na nadvore{no me{awe, mo`e da se slu~i taa beskone~no dolgo da ostane bez praven identitet. Vo takov slu~aj taa ne mo`e da smeta deka gi ima site komponenti na dr`avnosta. Za{to, eden od osnovnite elementi na dr`avata za da bide primena vo ON e - taa da e suverena dr`ava. So toa se doa|a vo kontradikcija - zakonot veli deka za suvereno pravo na edna dr`ava ne mo`e da se pregovara so druga dr`ava i toa neotu|ivo pravo ne mo`e da bide predmet na alienacija, a se pravi sprotivnoto. Dr`avite imaat celosna pravna sloboda da go izberat svoeto ime.

JANEV: Grcite nametnaa stav deka od imeto proizleguvaat teritorijalni pretenzii. Zaradi toj, navodno bezbednosen problem, se nametnati ovie dopolnitelni uslovi za Makedonija. A dopolnitelni se zatoa {to i pokraj priznavaweto na Makedonija koja gi ispolnuva uslovite od ~lenot 4, od nea se baraat da ispolni u{te dva. Tie se slo`ija deka gi ispolnivme uslovite od ~lenot 4, no ni davaat u{te dva. Tie dopolnitelni dva uslovi nemaat pravna osnova zatoa {to nema pravna povrzanost me|u pravniot identitet i teritorijalnite obvrski. Toa e mnogu biten faktor koj toga{ ne e zemen vo predvid. Menuvaweto na imeto na edna dr`ava ne gi menuva teritorijalnite prava kaj istata dr`ava. Ako toa bi bilo taka, toga{ vo istorijata toa bi bilo upotrebuvano vo mnogu slu~ai. Primer se Gruzija i Xorxija. Gruzija, na angliski se narekuva Xorxija, no Gruzija nema nikakvi teritorijalni prava na Xorxija i obratno. Ona {to e vo vnatre{na jurisdikcija na edna dr`ava ne vlijae vrz bilo kakvo obvrski na drugi dr`avi. Ovoj princip ne e zemen vo predvid vo 1993 godina. Rabotite od oblasta na teritorijalnosta se menuvaat so drugi dogovori.

Dali makedonskite pravnici gi znaeja odredbite na me|unarodnite zakoni vo ovaa oblast {tom dozvolija da se napravi vakvo nivno grubo kr{ewe bez soodvetni reakcii koi sleduvaat vo takvi situacii?

Najgolemata odgovornost vo ovoj slu~aj e od strana na Obedinetite Nacii. Toa {to ON ne gi zemale site ovie raboti vo predvid - sudskoto mislewe od 1948 godina na Me|unarodniot sud za pravda, Rezolucijata 197/3 so koja se prifa}a toa mislewe, potoa, ne zemale predvid deka se raboti za inherentno pravo na edna dr`ava, ne go zemale vo predvid principot na separatibilnosta na vnatre{nata i nadvore{na jurisdikcija na dr`avite i kone~no {to ne zemale vo predvid deka eden me|unaroden subjekt mora da ima praven identitet, ja prefrla odgovornosta vrz niv.

Ako napravam mala digresija, toj princip jasno se voo~uva sega so begalcite. Se veli deka se pravi zlostorstvo protiv ~ove{tvoto koga im se odzemaat li~nite karti, paso{ite ili registerskite tabli~ki na avtomobilite, koga im se odzema pravniot identitet na begalcite. Vo slu~ajot so Makedonija, pravniot identitet i e odzemen na edna dr`ava i toa od strana na ON. Mo`ete da zamislite za kakvo zlostorstvo stanuva zbor. Toa e te{ko delo protiv me|unarodniot praven poredok.

Koi se metodite i mehanizmite preku koi Makedonija mo`e da si go vrati pravniot identitet?

JANEV: Edinstven na~in toa da se napravi e Generalnoto sobranie na ON da pobara mislewe od Me|unarodniot sud za pravda vo Hag, kako i vo 1948 godina. Dali Rezolucijata so koja Makedonija e primena vo ~lenstvoto na ON vo delot koj se odnesuva na koristeweto na denominacijata "PJRM" i obvrskata da pregovara so druga dr`ava za sopstvenoto imeto, e vo soglasnost so Povelbata na ON?

Koja institucija vo Makedonija e kompetentna da go pokrene ova pra{awe vo ON?

JANEV: Toa e Vladata na Republika Makedonija. Taa treba da podgotvi predlog rezolucija vo koja treba da bide sodr`ano pra{awe za koe }e se glasa na Generalnoto sobranie na ON. Za{to, Generalnoto sobranie treba da postavi pra{awe do Me|unarodniot sud za pravda. Toa pra{awe treba da bide: Dali rezolucijata so koja Makedonija e primena vo ~lenstvoto na ON e vo soglasnost so Povelbata, vo delot koj se odnesuva na denominacijata i obvrskata da se pregovara so druga dr`ava za sopstvenoto ime?