Vladikata Petar gi demantira obvinuvawata na makedonskite pravoslavni zaednici vo Avstralija
TIE GI NAPRAVIJA SUDSKITE TRO[OCI, A SE TU@AT SO CRKOVNI PARI
Pi{uva: Lidija ZORBA

Slika11.jpg (9327 bytes)


  • Re~isi i ne postoi makedonska pravoslavna crkovna op{tina vo Avstralija, koja ne e dadena na sud od vladikata Petar, se veli vo poplakata ispratena od strana na MPO za Sidnej, do site najvisoki institucii vo Makedonija
  • Spored nadle`niot arhierej na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija, vladikata Petar, makedonskite pravoslavni zaednici se "grupa lu|e koi preku nivnite kompanii prigrabile crkoven imot".
  • Vo registracijata na koja bilo od imenuvanite kompanii ne postoi crkva

Cirkusot so makedonskite vernici vo Avstralija prodol`uva. Vo arenata i ponatamu, avstraliskata, no i makedonskata javnost ja zabavuvaat, makedonskite crkovni zaednici i vladikata Petar.

 

OBVINUVAWA NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA OP[TINA ZA SIDNEJ

"Re~isi i ne postoi makedonska pravoslavna op{tina vo Avstralija koja ne e dadena na sud od strana na vladikata Petar. Za {to se sudi, samo Gospod znae, a celata avstraliska javnost ni se smee," se veli vo pismoto isprateno do Sobranieto, Vladata, Ministerstvoto za iseleni{tvo, Ministerstvoto za pravda i drugi institucii vo Makedonija, od strana na Makedonskata pravoslavna op{tina za Sidnej, a potpi{ano od nejziniot sekretar, g-dinot Valentin Spasovski.

Vo ova, kako i vo u{te edno pismo od istite isp-ra}a~i, osven nizata obvinuvawa iska`ani na smetka na vladikata Petar, prilo`ena e Rezolucija za sostojbite na MPZ vo Avstralija.

"Makedonskite pravoslavni op{tini od Nov Ju`en Vels i oblasta Kambera ne go prifa}aat Nacrt-zakonot za staratelstvo na makedonskite pravoslavni crkovni imoti od 1998 g. vo Parlamentot na Nov Ju`en Vels i baraat od Svetiot Arhierejski Sinod na MPC da se ogradi od takviot represiven akt, ~ija{to edinstvena cel e odzemawe na site imoti na MPZ vo Avstralija i nivno prenesuvawe na ime na nova kompanija, sostavena isklu~ivo od vladikata Petar i u{te {estmina od nego nazna~eni direktori", se veli vo Rezolucijata.

Me|u drugoto, so ovaa Rezolucija, MPZ od Nov Ju`en Vels od Svetiot Arhierejski Sinod na MPC i vladikata Petar baraat "vedna{ i bezuslovno, da gi prekinat site sudski sporovi vo Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija koi se vo tek, a potoa so prepora~ana po{ta, pismeno da gi izvestat makedonskite pravoslavni op{tini, nadle`nite sudovi i advokati vo Avstralija i SAS na MPC".

 

OBVINUVAWA I ODBRANA NA VLADIKATA PETAR

Na pres-konferencijata vo Skopje, svikana od strana na samiot vladika Petar, izjavite velat ne{to sosema drugo.

" Kako eparhiski arhierej i administrator na Makedonskata pravoslavna eparhija za Star i Nov Zeland odgovorno izjavuvam deka tamu site tela i organi na Eparhijata, po~nuvaj}i od Eparhiskoto sobranie kako najvisok organ na Eparhijata, funkcioniraat".

Na poslednoto Eparhisko sobranie doneseni se odluki, stavovi, rezolucii i zaklu~oci me|u koi najzna~ajni se Rezolucijata so koja Eparhijata ednoglasno go odobri izve{tajot za pominuvawe na Zakonot za staratelstvo na imotite na MPC vo Dolniot dom na Parlamentot na Nov Ju`en Vels i Rezolucijata, da se ispratat akti od strana na Eparhiskoto sobranie do Parlamentot na Nov Ju`en Vels preku koja }e se izrazi osobena blagodarnost kon ~lenovite na Parlamentot, so {to }e se pobara Zakonot da bide donesen i na Gorniot dom na Parlamentot. So toa }e bide obezbedena celosna za{tita na imotite na MPC", re~e vladikata Petar.

Za aktite koi stasaa na adresite na najvisokite institucii i tela vo Makedonija, i se razbira do mediumite, vladikata Petar veli deka se raboti za "akti dostaveni po neredoven administrativen pat so `elba da se voznemiri javnosta". Sobranieto na makedonskite pravoslavni op{tini vo Nov Ju`en Vels, za Vladikata e "navodno sobranie", a "MPC, ne prepoznava, nitu pak prepoznavala takvi zaednici vo svojot sostav, iako tie insistiraat deka se sopstvenici na imotot {to e sozdaden vo imeto na MPC ", veli Petar.

Za Makedonskata pravoslavna op{tina za Sidnej i okolinata, Petar veli deka e kompanija so ograni~ena odgovornost. Spored nego, crkvite Sv. Kiril i Metodij - Rozberi i Sv. Nikola - Kabramata ne se sopstvenost na nitu edna kompanija, tuku na MPC. "Makedonskite pravoslavni zaednici zaboravaat deka MPC kako institucija e onaa {to gi ~uva imotite bo`ji nameneti isklu~ivo za religiozni celi."

 

VO PRA[AWE SE SAMO PARI?!

Kakva i da e fasadata, zad nea stojat - pari. Stavot na verata vo vrska so parite e poznat, no toa ne gi spre~uva dvete strani i ponatamu da sporat na smetka na vernicite. Vladikata Petar veli deka "celiot sudski spor ne mo`e da ~ini pove}e od eden milion dolari i deka MPZ tro{i crkovni pari bez odobrenie na crkovnite vlasti ".

Pretstavnicite na MPZ ja tvrdat sprotivnata varijanta "potro{eni se stotici i stotici iljadnici dolari za sudski i advokatski procesi,...i finansiski ja iscrpi Makedonskata etni~ka zaednica." Koga sme ve}e kaj parite, vladikata Petar spomenuva{e deka sopstvenosta na crkvite im e potrebna na makedonskite crkovni zaednici za da mo`at preku niv "da perat pari", bidej}i vo Avstralija, crkvite se oslobodeni od danok, no ovie drugive velat deka vladikata Petar, bara kontrola nad crkvite za da mo`e samiot da gi kontrolira parite koi vleguvaat i izleguvaat od niv.

Koj e vo pravo, zasega s# u{te nema definitiven odgovor od strana na sudskite vlasti, iako spored Petar, "re{enieto e na povidok". Za nego toa zna~i deka "Zakonot za staratelstvo na imotot na MPC pomina na Dolniot dom na Parlamentot vo Nov Ju`en Vels, kako zakon so koj se reguliraat imotno-pravnite pra{awa na crkvata i crkovnite op{tini i manastiri vo Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland. Takvi zakoni se doneseni za Ruskata i Gr~kata pravoslavna crkva i mnogu drugi crkvi vo Avstralija", veli Petar. Kako ponatamu na ova }e reagiraat pretstavnicite na makedonskite pravoslavni zaednici, ostanuva da se vidi. Ona {to sega se gleda e razedinetosta i me|usebnata netrpelivost na makedonskite vernici vo Avstralija, a porakite na verata i misijata na crkvata vo taa smisla, postojat zaradi sprotivnata cel.