- Ti mnogu si ogor~en, te ~itam!-mi veli Blagoja ^orevski, sega zamenik minister za kultura, a pred toa isto taka ogor~en kako {to sega sum i jas. - Buntuvajte se, sredstvata sami izberete gi! - ni re~e akterot Jordan Vitanov, sega `iri na festivalot. - Site se dobre dojdeni - odgovara Stojan Dam~eski, sekretarot na festivalot. Prethodno go pra{av dali e pokanet teatarot "Skrb i uteha"? So Kiril Ristoski se pozdravivme, pred edna porta. Ne znam dali nekade udri grom vo koprivi. Toj go igra{e kralot. Vo Hamlet. Inaku e pretsedatel na makedonskiot festival.

So re`iserot Vlado Den~ov od imeto na teatarot "Skrb i uteha" dojdovme na otvoraweto i posedovme den, dva, tri. Sretnavme ubavi lu|e. Va`ni. Lu|e koi sega i ovde re{avaat vo imeto na teatarot. So Bo`ja pomo{ }e se krepime.

Sudbinata saka{e eden do drug da sednat tri Hamleti. Selektorot na festivalot, Meto Jovanovski. Direktorot na MNT drama \or|i Jolevski i umetni~kiot direktor na "Skrb i uteha" toa sum jas. Metafora na obi~niot `ivot. - Sudbinata povtorno ne spoi! - mu velam na Meto. - Fala bogu! - mi odgovori. - Koj red e ova? - pra{a.

Se lizgaat sedi{tata! - komentira \or|i Jolevski. Utredenta go igra{e Hamlet. Prethodno eden ~ovek saka{e da n# stane od stolicite. Potoa vide deka ja proma{il stranata.

Po~na festivalot. Palime sve}i vo crkvata Sveto Blagove{tenie. Vo Prilep. Pred toa se poklonivme pred teatarot na spomen plo~ata na Aleksandar Makedonecot. Na istoimenata ulica postavena od VMRO.

Daj Bo`e da se rodat pove}e vakvi pametnici. Si~ko {te b'de. - se {eguva Petar Mir~evski. Nikako da go izgoni Sirano de Ber`erak od sebe. Vo teatarskoto bife kako gostin na vele{kiot teatar go zapoznav Petrus Panamas, na{ ~ovek od Solun. Re`iser. Raboti so vele{ani. Koga }e se obedinime! - go pra{av. Se nasmevna deka treba da rabotime. Zboruva arhai~en makedonski. Razmenuvame iskustva za knigata na ^ulkas vo koja toj ja otkri povrzanosta na makedonskiot so jazikot na Homera.

Igrite gi otvorija gradona~alnikot Gligor Ivanovski, Kiril Ristoski i ministerot Dimitar Dimitrov.

Vo gradskiot muzej ja posetivme makedonskata neolitska ku}a `rtvenik od seloto Slavej na lokalitetot "Vrbjanska ~uka".Se raboti za 5000 godini pred na{ata era.

Kako da go sfatam pra{aweto! - veli Marjan ^akmakoski direktorot na prilepskiot teatar. Go pra{av: Dali si sre}en {to ne u~estvuvate na igrite. Ne pi{uvaj tolku ostro za da ne treba da demantiram! - mi dofrli. @iri-komisii. Selektori. Medijatori. Voditeli. Teatarski kriti~ari. Teatrolozi. Doblest na festivalot e simpoziumot za akterstvoto i re`ijata vo makedonskiot teatar. Ah, taa Jelena Lu`ina. [to im napravi gi natera da pi{uvaat. Da se ma~at. Da mislat. Letam so hiperborejcite do svetili{teto na Tiha, kaj selo ^epigovo, Stibera. Go nao|am svetili{teto na Tiha - drevnomakedonskata bo`ica na sre}ata. Pred nea se molele makedonskite akteri koi dramuvale vo teatarot vo Heraklea. Se nao|a me|u Prilep i Bitola. ^lenot na `irito akterot, Jordan Vitanov me pra{uva dali sum akter ili novinar?! Mu go poso~uvam Evropid. Dramski avtor, akter, re`iser i dvorski hroni~ar na dvorot na makedonskiot car Arhelaj. Dion svetiot grad na Makedoncite kade gi odr`uvale svoite prededovski obi~ai. Denonosiite, bahanaiite. Jelena Lu`ina pred toa na televizija izjavi deka Makedonija e lulkata na teatarot. ^ekor kon visokoto.

Kade sme? [to sme? Kade celime: - te~at razgovorite Ta{ko Lokvenec. Ne pi{uvaj i taka sum im trn vo okoto! - re~e Goran Tren~ovski. Mi zboruva{e za najgolemiot xelat vo teatarot. Pomisli na edna `ena. Ivan Ivanovski se podlaktil dodeka razglobuva Ivan Dodevski. Qup~o Tozija ~len na `irito golem qubitel na skrbizmot. Edni zboruvate edno. Drugi drugo. Treti treto. Re~e eden gleda~. Jas pretstavata ja razbrav, a vas ne ve razbiram.

Rusomir Bogdanovski se proglasi za nespokoen gleda~. Vukan Dinevski i Nada Ge{ovska zboruvaa za Hamlet i ubivaweto na teatarot, deka gi nema onie za koi postoime. Interesno samo tie dvajcata i avtorot na ovie redovi zboruvaa bez da ~itaat sro~eni pisanija za teatarot vo hotelskite sobi.

Vo Varo{ vo Sveti Arhangel Mihail se nao|a makedonski anti~ki stolb so kirilsko pismo datirano od 996 god. U{te edna makedonska traga.

Iskra Ge{ovska, voditel na razgovorite, kategori~ki izjavuva deka ova bilo najdobroto izbrano od makedonskiot teatar?! Jas ne bi mo`el so takva lesnotija na postoeweto da zboruvam za ona {to e sveto. Anatolij Efros bi rekol, a od kade tie znaat, ako jas ne znam, mislej}i na kriti~arite.

Dobra ti be{e diskusijata ama te prekinaa! - mi veli Meto Jovanovski vo teatarskoto bife. Festivalot ostana posiroma{en za "Zajdisonce" na "Skrb i uteha". So Vladimir Svetiev vo fi}oto na re`iserot Vlado Den~ov patuvame niz majka Makedonija. I zboruvame za "Zajdisonce" na Risto [i{kov vo koe toj si ja postila{e du{ata. Zbogum ^ernodrinski, te saka"Skrb i uteha". Ne isprati sekretarot na festivalot Stojan Dam~eski po`eluvaj}i ni sre}a. Gospod da im vrati so dobro.

Letame so hiperborejcite od hramot na Tiha do makedonskiot anti~ki stolb so kirilsko pismo, preku crkvite i manastirite vo Varo{ so Vojdan ^ernodrinski i negovata i na{a "Skrb i uteha".