Na 20 maj ovaa godina od Skopje pojdovme za Germanija so pesna i smea. Takvoto raspolo`enie trae{e s# do grani~niot premin od Bugarija vo Romanija kaj Vidin na Dunav. Poradi vojnata vo SR Jugoslavija mora{e da se patuva preku Bugarija, Romanija, Ungarija i Avstrija za da se stigne vo Germanija.

Vo Vidin pristignavme okolu polno}. Bugarskiot carinik koga gi vide kasetite {to gi nose{e KUD "Goce Del~ev", (kaseti od Folk-Fest Valandovo za podarok na Makedoncite vo Germanija) re~e: "Vie }e pravite trgovija, dajte 30 dm, ako sakate da ve pu{tam". Rakovoditelot na dru{tvoto Pece Zdravkovski bledo go pogledna i mu gi pru`i markite. Na traektot rabotnikot zaraboti 10 dm samo za toa {to poka`uva{e kade da se parkira avtobusot. Kone~no ja napu{tivme Bugarija. Romancite beter od Bugarite. Tie ne samo germanski marki tuku baraa cigari i s# {to }e mo`e{e da im se dade. Na carinikot 30 dm, na policaecot 20 dm, a najeftin be{e rabotnikot koj ja kreva{e rampata da go napu{time pristani{teto. Toj pobara i si dobi "samo" 10 dm. Mislevme deka so Romancite zavr{ivme, no po patot n# sopiraa nekolku policiski patroli i kojznae kakvi s# ne uniformirani lica od koi nekoi baraa germanski marki, a nekoi i marki i cigari. Ja minavme Romanija, no na grani~niot premin za vlez vo Ungarija, dvete carinski kontroli ne olesnija za 80 dm. Razo~arani od otvoreniot grabe` sepak zdivnavme bidej}i gi minavme katastrofalnite bugarski i romanski pati{ta po koi ne mo`e{e da se vozi pove}e od 60 kilometri na ~as. Poletavme po {irokite ungarski pati{ta mislej}i deka zaostanatiot Balkan e zad nas i naskoro }e vlezeme vo visoko razvienata i civilizirana Evropa. Da, taa e civilizirana, no ne i za nas Makedoncite ili pak nie ne sme za nea. Romanskite carinici bez problemi ne propu{tija {to n# izraduva i si rekovme deka grabe`i ve}e }e nema.

Carinikot na razvienata i visoko civilizirana Avstrija detalno n# proveri i konstatira deka na avtobusot nema zalepeno nekakva markica za vlez vo negovata zemja. Ni poka`a edno naseleno mesto na 5 kilometri od granicata vo Avstrija i ni re~e deka takvi markici tamu se prodavaat vo nekoja butka, no za `al taa e zatvorena. Butkata rabotela do 18 ~asot, a nie na granicata pristignavme vo 18,15 ~asot. Carinikot ni objasni deka mora da ~ekame do 7 ~asot sledniot den koga butkata otvara i toga{ }e mo`eme da kupime markica. So nas patuvaa 33 de~iwa na vozrast od 8 do 14 godini, igraorci vo KUD "Goce Del~ev". Objasnuvawata deka toa se deca, deka treba da stigneme na zaka`an koncert studeniot Avstriec ne go stoplija. Negovoto kone~no re{enie be{e da go ~ekame sledniot den. Pove}e razgovor so nego nema{e. Na granicata vo avtobusot sedevme ~as i polovina. Gledavme deka pokraj nas minuvaa i vo Avstrija vleguvaa avtobusi so razni registracii. Ne ni be{e jasno dali tie imaa markici, dali kaj nas be{e problemot vo markicata ili za toa {to sme Makedonci? Po ~as i polovina carinskite slu`benici se smenija. Imavme sre}a, eden star carinik ja omekna du{ata. Po dolgi molbi se smiluva i ne pu{ti. Ostanuva nejasno pra{aweto, kako e mo`no takvi markici da nema na grani~niot premin, da se kupuvaat nekade vo vnatre{nosta vo dr`avata, ili pak toa e izgovor samo za nas Makedoncite za da ni se poka`e deka sme nepo`elni. Kako i da e i taa pre~ka ja minavme.

Na vra}awe prviot grabe` ni se slu~i na ungarsko - romanskata granica. Ungarskiot carinik na Pece mu pobara 50 dm za da ne gi vadime patnite torbi nadvor i da ne n# zadr`uva. Letnaa 50 dm. Mislev so Ungarcite e gotovo. Na nekolku metri na paso{kata kontrola, policaecot gi sobra paso{ite, vleze vo barakata i po~na da udira pe~ati. Stoev na vratata od avtobusot, pu{ev i go gledav policaecot. Zabele`av deka so prstot me povikuva, otidov kaj nego i po~nav da gi sobiram zaverenite paso{i. Koga sakav da go zemam posledniot toj go zadr`a i mi re~e: "dvadeset". [to? - pra{av. "Maraka" - re~e. Zo{to? - pak pra{av. "Dvadeset maraka" - ostro mi odgovori toj. Nema{e raspravii, markite otidoa. Na romanskata carina eden voza~ na avtobus od Tetovo, se rasprava{e so carinarnicite. Qubopiten izlegov da razberam vo {to e problemot. Voza~ot mi re~e deka ne go pregleduvaat, tuku ednostavno mu baraat 100 dm. Koga mu rekov deka sum novinar mi ja poka`a tetratkata vo koja{to ima{e zapi{ano kolku germanski marki dal so dobiena potvrda i kolku bez potvrda, odnosno mito. Brojkite bea nad 1000 dm. Nie voobi~aeno dadovme 50 dm i zaminavme. Voza~ot na tetovskiot avtobus ostana da se rasprava. Sledniot den so tetovecot se sretnavme na traektot vo romanskoto pristani{te Galafak i ni re~e deka dobro go izbri~ile. Romanskite slu`benici i rabotnici i na ovaa granica si go zedoa svojot "danok".

Najgolemiot problem se pojavi vo Vidin za vlez vo Bugarija. Bugarskite carinici i policajci si go zedoa svoeto i samo {to pomislivme deka se otplativme {to sme Makedonci se soo~ivme so najgolemiot problem. Na dveset metri od carinata nova rampa i vaga. Go merat avtobusot i velat deka e pretovaren. Kako e mo`no koga vo nego se 33 de~iwa koi vkupno nemaat pove}e od 500 kilogrami i 12 vozrasni lu|e. Barame da ja vidime vagata, no tie velat deka nema {to da gledame, tie gledaat i treba da im veruvame. Baraat 200 dm mito. Barame potvrda, a tie velat ako ni ja izdadat }e treba da platime 500 dm. Zapo~nuva ma~na scena, skoro site od avtobusot sme izlezeni nadvor podgotveni da napravime incident. Dolgo se ubeduvame i na krajot tie popu{taat i baraa "samo" 90 dm. Go prifa}ame baraweto, no potvrda ni davaat samo za 38 dm, a toa zna~i ostanatite 52 dm si gi stavaat vo xebot. Kone~no ja napu{tame i taa granica. Nervozni mol~evme s# do vleguvaweto vo na{ata mila i od svetot "mnogu" po~ituvana Makedonija. Toga{ pak ni se razbudi ~uvstvoto za radost i zapeavme. Od Skopje do Elvangen patuvavme 50 ~asa, a tolku i nazad iako toj pat mo`e pobrzo da se mine ako go nema samovolieto na balkanskite i evropskite carinski slu`benici na koi Makedonecot kako da im e trn vo okoto.

Pred nekoj den na TV go gledav kongresot na VMRO - DPMNE. Go slu{am gospodinot Boris Trajkovski kako so polna usta i blaga nasmevka na celiot makedonski narod mu soop{tuva deka Makedonija i Makedonecot vo Evropa i svetot se mnogu po~ituvani. Veruvam deka onoj Makedonec koj ne izlegol nadvor od Makedonija vo toj moment porasnal za nekolku santimetri i od nego nikade nemalo posre}en ~ovek. Ne znam dali gospodinot Trajkovski e ubeden vo toa {to go zboruva ili pak misli deka so takva izjava }e vnese mir me|u gra|anite. Ubeden sum deka site ne mu veruvaat, tuku vo sebe mu se potsmevnuvaat. Go povikuvam gospodinot Trajkovski i site politi~ari eden den kako obi~ni gra|ani so avtobus da gi minat balkanskite i evropskite granici, pa potoa da davaat izjavi. Lesno e avionski da se preletuvaat granicite, vo zemjite da se sretnuvaat so visoki lu|e koi isto taka ne znaat kako e da se bide obi~en gra|anin. Golemoto po~ituvawe na Makedonija i makedonskiot narod go poka`uva i odnosot na dov~era{nata bratska Slovenija koja za nas i za Turcite voveduva vizi.