GLEDANO ODNADVOR

                            
PRIJATELSTVOTO SO BUGARIJA

Opredelbata za prijatelstvo so Bugarija na na{ata Vlada e za pozdravuvawe i poddr{ka. Dobrite odnosi so sosedite se sekoga{ golem plus vo ocenkata na me|unarodnata sostojba na zemjite vo tranzicija kako {to e na{ata, a da ne zboruvame i za potrebnata relaksacija na odnosite na Balkanot i pozitivnite ekonomski rezultati koi neminivno proizleguvaat od takvi procesi. No, dali treba da mol~ime i koga neprijatni raboti prodol`uvaat da se slu~uvaat me|u na{ite zemji i ja doveduvaat vo pra{awe iskrenosta na deklariranoto prijatelstvo? Na neodamne{nata sredba na parlamentarcite stignavme do takvi paradoksi taka {to Pretsedatelot na Komisijata za prijatelstvo so Makedonija na bugarskiot Parlament na postavenoto pra{awe za statusot na Makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, odgovori deka takvo malcinstvo nema!? Izgleda gospodinot Pretsedatel na Komisijata ne gi ~ita godi{nite izvestuvawa na me|unarodnite organizacii za ~ove~ki prava koi poka`uvaat deka toj gospodin ili ne znae {to zboruva ili svesno ne ja ka`uva vistinata. Ako takvi izjavi davaat pretsedatelite na komisiite za prijatelstvo, za nas, {to da o~ekuvame od onie koi ne ni se prijateli?

Vtorata neprijatna vest koja{to ni dojde kako rezultat na posetata na delegacijata na Sobranieto vo Sofija e deka mo`ebi Bugarija }e n# pretstavuva vo site me|unarodni organizacii kade {to ne sme ~lenki. Dali e ova pameten poteg, da ne pretstavuva zemja koja s# u{te ne se oslobodila od svojot istoriski tovar? Dali onie koi }e n# pretstavuvaat, }e im ka`uvaat na onie kade {to }e bideme pretstavuvani, za svoite koncepcii, za toa koi sme nie i {to bi trebalo da bideme? Sekoja ~est na prijatelskite odnosi i ~uvstva, no jas bi se ~uvstvuval mnogu podobro koga bi n# pretstavuvala nekoja druga zemja, na pr. Slovenija ili Germanija so koja nemame odredeni problemi za koi{to site znaeme. Zo{to ima voop{to potreba drugi da n# pretstavuvaat e tema za drugpat.


ZA SLOVENITE I MAKEDONCITE

Sledej}i gi svetskite mediumi ~ovek doa|a do zaklu~ok deka najgolemite Sloveni na svetot sme nie Makedoncite. Nema napis za Makedonija, a da ne se spomne deka tamu `iveat etni~ki Albanci i Sloveni. Neodamna duri vo nabrojuvaweto na narodite na Balkanot nie bevme spomnati samo kako Sloveni pokraj Bugarite, Srbite i Hrvatite. Zaslugata za seto ova e kompletno na{a. Po~nuvaj}i od samiot vrv na dr`avata, pa s# do najdolnite klasi sme polni so genetski eksperti koi vedna{ }e vi objasnat zo{to sme nie Sloveni. Onie drugite, pravite genetski eksperti tvrdat ne{to drugo i velat deka naselenieto na Balkanot i Ju`na Italija se so sli~na genetska struktura. Ne sakaj}i da vleguvame vo polemiki za raboti od koi ne se razbirame bi sakale samo da gi zamolime na{ite "geneti~ari" da pomislat kolku nivnite muabeti mo`at da pridonesat do avstraliski re{enija za na{eto ime vo mesta kade {to toa ne e re{eno.

Za sre}a pokraj ovaa negativna pojava imame i eden uspeh.


DOBIENATA BITKA ZA IMETO

Svetskite mediumi presudija koe e imeto na na{ata dr`ava i so toa ja dobivme bitkata za imeto, iako s# u{te ne sme ja dobile vojnata. Se razbira, s# u{te ima takvi koi ni go nakalemuvaat ona sme{noto PJR/FYR, ama i toa e s# poretko. Pred nekolku dena Medlin Olbrajt, na primer, po~na so ‘porane{na jugoslovenska Republika Makedonija’ i prodol`i samo so Makedonija. Sega izborot e dali da ~ekame Gospod da ni se smiluva i da napravi vremeto da raboti za nas, ili da razmisluvame za dejstvuvawe vrz informaciite koi se pojavija ovie denovi i za koi vo sledniot broj na "Sonce" }e zboruvame pove}e. Ako vrz Makedonija e izvr{ena nepravda toga{ logi~no bi trebalo da ja barame pravdata.