... torijoj veske tej jekvopetaris = ... patuvaj ugore tropaj}i so ko~ijata
- Na Zapad cela Evropa e poseana so etrurska, venetska i ilirska toponimija, koja doprva ni pretstoi da gi objasnuvame korenite na eden Rim, Venecija, Padova i dr.
- Temenidite bea od Rupi{ta, Kostursko, drevna carska dinastija. A spored germanskiot lingvist Maks Fasmer, Teminidite se sinonim na rasni lu|e, voda~i na drevnite Makedonci
V
o makedonskiot jazik ima edna mudra pogovorka - Strav ~uva lozje! I vedna{ vo ovoj slu~aj se postavuva pra{aweto: [to se krie zad zborot strav? Dali toa ne e izopa~uvawe na minatoto na Balkanot? Dali toa ne e begawe od drevnata vistina, na s# {to ostavile zad sebe Vindite, a tie bea najstarite `iteli na Evropa, stravot od drevnoto minato na Balkanskite narodi, pa i na drugite {to grani~ea so Sredozemniot bazen: Na jug bregovite na severna Afrika, koi na vremeto ja so~inuvaa drevnofenikijskata dr`ava; na istok Mala Azija, kade{to do na{e vreme se za~uvani toponimite povrzani so mitolo{kata imperija na Makedoncite (primeri kolku da sakate: od Bizant pa preku Ankara i Smirna s# do Efksiniot pond i {irum negovite bregovi se poslani so toponimi {to gi ostavile Antite). Na Zapad cela Evropa e poseana so etrurska, venetska, i ilirska toponimija, koja doprva ni pretstoi da gi objasnuvame korenite na eden Rim, Venecija, Padova i dr. Vo Francija eden Pariz so Sena; vo Germanija eden Berlin, Rajna, Breslal (dene{en Vrodslav), na podeleniot Gerlec so Zgo`elec od rekata Nisa malku ponatamu rekata Oder (Odra).... Pa da ne dol`ime mnogu - celata zapadna Evropa e poseana so vindska (slovenska) toponimija, polinimija, hidronimija, oronimija povrzana so onomastikata {to ja sretnuvame vo drevnomakedonskata mitologija. Vo Evropa `iveeja narodi koi zboruvaa na jazik razbirliv za site tie narodi {to gi splotuva{e edna religija so panteonot na Gorata Olimp.Mitologijata na drevnite Makedonci be{e stanala odamna svoina na Rimjanite i celata Latinska grupa narodi, a ne ostanuvaa mnogu zad niv i Anglosaksoncite, ne samo vo toponimijata, no i site nivni "glosi" {to deneska gi narekuvaat vo svoite re~nici so kratenkata "
grek" (gr~ki) toa se zborovi pozajmeni od drevnomakedonskiot jazik.
NOVA NACIJA NA JU@NIOT BALKAN
Skoro i da ne postoi literatura vo Evropa koja da ne go natopila peroto, odnosno usnite od nektarot na drevnomakedonskata literatura, dramaturgija, filozofija i drugi mudrosti. Tokmu zatoa se postavuva pra{aweto: Koja be{e pri~inata, za re{enosta na germanskite etnikolozi da sozdadat nova "nacija" na naju`niot del na Balkanot? Pri~inata e mnogu fluidna, prozra~na i jasna!
Germancite se pla{ea da ne slu~ajno po raspa|aweto na Turskata imperija voskresne modicificirana Vizantijskata Imperija, da ne slu~ajno se pojavi na scenata na Mediteranot nekoj nov Filip
II i Aleksandar III Makedonski - na ~elo na obnovena Temenidskata imperija, bide}i Balkanot postojano vrie{e, sega od Slovenite, Venetite, Fenikijcite, Ilirite i osobeno od Makedoncite. Temenidite bea od Rupi{ta, Kostursko, drevna carska dinastija. A spored germanskiot lingvist Maks Fasmer, Teminidite se sinonim na rasni lu|e, voda~i na drevnite Makedonci. Poznati bea nivnite aspiracii {to gi imaa nasledeno Mokrovci od Mokrino, pak Kosturski posed.Uspesite na izniknatata na makedonska po~va Carsamoilova imperija na Balkanot, koja sovpadna so pokrstuvaweto na Slovenite od bra}ata solun~ani Kiril i Metodij zapo~nuvaj}i od bregovite na Egejot preku Kiev i Moskva s# do Kam~atka, ne be{e pomal strav od onoj {to go imaa poseano na Balkanot Filip
II i po{iroko na trite kontinenti negoviot sin Aleksandar Makedonski.Germancite vo srednovekovjeto so nivnite aspiracii da gi pokorat Slovenite vo Evropa i Azija, gi ima zloglasnite krstonosni pohodi. No, pred niv na pat im se ispravija Poljacite zaedno so drugite zapadni i isto~ni Sloveni. Dovolno e da se potsetime na krvavata bitka na krstonoscite na Grumvalskoto pole i Tenenberg so golemata slovenska solidarnost i bratska pomo{ od site zapadni i isto~ni Sloveni. Ovie bitki gi opi{uva golemiot polski pisatel Sjenkjevi~ vo negoviot istoriski roman - Krstonosci.
"ILIJ" NA DREVNO-MAKEDONSKI ZNA^I SONCE
Drug eden golem poraz Krstonoscite od Germanija pretrpija od Rusite na zamrznatoto ^utsko Ezero, kade {to gi nateral niv golemiot srednovekoven vojskovoda~ - Aleksandar Nevski i ne mu dal ni na eden germanski krstonosec da se vrati vo svojata tatkovina. Toa se najgolemite pri~ini {to gi pottiknaa germanskite etnikolozi na idejata, po sekoja cena, da go razbijat edinstvoto na Vindite (Slovenite na Balkanot) da bide proglasena Grcija za "etnos" (nacija) ne vodej}i smetka deka zad imeto {to go izbraa tie lu|e vo Moreja - Ellas i Ellines. Se tajat drevnite Helii (Iliri). Ilij na drevno makedonski jazik se vika{e sonceto, koe i vo drevnogr~kiot i vo sovremeniot ostanal Ilios (Sonce). Novata "nacija" na Balkanot be{e eden vid protivote`a na site novosozdadeni ju`ni slovenski narodi, kako rezultat na krahiraweto kako na Avstroungarskata monarhija taka i turskata.
Na scenata protiv germanskite etnikolozi se ispravi germanskiot u~en Felmerajer, koj na eden komparativisti~ki na~in vo negovata kniga Istorija na Poluostrovot Moreja, doka`a deka drevnite Grci (se misli na tie {to dojdoa od dene{en Irak, koi vsu{nost zaboravile da si go ponesat nivnoto ime, i ednostavno ostanaa poznati na istorijata kako Arapi, odamna bea asimilirani od Vindite (dene{nite Sloveni), a najto~no opredeleno od poklonicite na sonceto, drevniot Ilij - na ostrovite i na kontinetalniot del na Moreja (Peloponez, {to na dene{en makedonski jazik zna~i poluostrov), vo Atika i Beotija {to na na{iot jazik zna~i zemja na Antite i Beotite, i dvata nosat drevnomakedonski koren).
Spored ovie dvajca germanski velikani na Etnologijata i lingvistikata, dene{nata Grcija (Ellas) otsekoga{ be{e naselena so Iliri odnosno so Pelazgi, Veneti, Fenikijci i drugi drevnovindski narodi i sovremeni Sloveni. Toa go svedo~i na prvo mesto toponimijata na ostrovite i kontinetalniot del na Moreja. (Zemja okolu moriwa i zemja vo moriwata. - Ostrovite odnosno nesiite i otocite), {to zna~i onamu kade {to strui, te~i i zanesuva vodata.
ZDRU@ENIE NA ANTI^KI MAKEDONCI
Tamu celata onomastika poseduva koren i osnova od jazicite na drevnite `iteli, vrz ~ija osnova, pred 11 mileniumi be{e oformen drevnomakedoskiot literaturen jazik. Velime literaturen bidej}i na toj jazik be{e napi{ana Ilijada, Odiseja, Teogonija i dr.; Na toj dreven jazik be{e pribrana od Laografite (sobira~ite na narodnoto tvore{tvo) celata drevnomakedonska mitologija i site drugi drevni mudrosti koi se predmet na ovoj na{ trud so potencirawe na peloarheologijata i paleolingvistikata.
So pojvavuvaweto na scenata na drevnata makedonistika so nad 200 nadgrobni i drugi spomenici i trite iljadi zborovi na niv, so natpisi i epitafii, paleoarheolozite, paleolingvistite, de{ifrira~i na novootkrienite spomenici na drevnata makedonistika i po{iroko, se najdoa zasegnati site onie ili skoro site koi nad polovina vek ovde vo Makedonija "tvorea", pi{uvaa doktorski disertacii; ja podreduvaa ahrivskata gra|a od "doa|aweto" na Slovenite na Balkanot i preku no} site tie trudovi koi bea tesno povrzani so etnogenezata na Makedocite se najdoa vo ko{ot za otpadoci i kako davenici za slamkata pravat s# {to mo`at protiv dejnosta na spletenite vo Zdru`enieto Anti~ki Makedonci. Tie gi koristat malite ekrani i vo vid na kaneti gosti ja prodol`uvaat starata teza da ja branat, od koja ne ostana ni ronka se razbira gledano od nau~en apsekt.
Tie napravija programa i prevedoa golem broj "nau~ni" trudovi posveteni na drevnite civilizacii kako {to e primerot so knigata na Donald Harden - Fini~anite i sli~ni trudovi vo koi s# e izopa~eno, zatrueno do taa stepen {to drevnomakedonskata civilizacija im ja pripi{uvaat na Semitite, Arapite, Grcite i dr.
(prodol`uva)