Makedonskite dr`avjani koi `iveat vo stranstvo dosega pravoto na glas mo`ea da go ostvarat samo dokolku dojdea na glasa~kite mesta vo tatkovinata na denot na izborite. Sepak, pred sekoi izbori sakale ili ne, se nametnuva pra{aweto za toa: Dali treba da se napravi ne{to, predizborni kampawi i izbori da se organiziraat vo site zemji vo koi `iveat Makedonci ili pak i ponatamu da se prodol`i so starata praktika?

Turcija - Iako Turcite go smenija nivniot zakon so koj na turskite dr`avjani vo stranstvo ne im be{e dozvoleno da glasaat, promenite nema da dojdat pred glavnite izbori na 18 april. Toa zna~i deka glasa~ite se u{te }e treba da ja minuvaat turskata granica za da glasaat.

Vo svetot ima okolu 3.500 000 Turci koi `iveat vo 33 razli~ni dr`avi, 2.360 000 od niv imaat pravo da glasaat, a polovinata od ovaa brojka `iveeat vo Germanija.

Prakti~nite pote{kotii za organizirawe na glasaweto vo drugi zemji, za Turcite }e bide najte{ko vo Germanija. Turskiot Vrhoven izboren odbor ja odbi opcijata da se glasa preku po{ta i im prepora~a na glasa~ite da dojdat na glasa~kite mesta li~no. No, za najgolemiot broj turski glasa~i vo Germanija e mnogu te{ko da dojdat na glasawe vo tatkovinata za samo eden den. Odborot gi otfrli drugite razli~ni sistemi na glasawe vo razli~ni stranski zemji. Vakvata odluka na Odborot be{e kritikuvana od strana na prof. Faruk Sen od Turskiot istra`uva~ki centar lociran vo Germanija, no zasega kritikite se bez odgovor od nadle`nite.

Tajland - Od 758.000 Tajlandci so pravo na glas koi `iveat vo stranstvo, samo 9.944 se registrirani na glasa~kite mesta vo mart. 267.000 od niv `iveat vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, a vo pomal broj gi ima i vo Tajvan, Singapur, Malezija, Germanija i Japonija.

Ju`na Afrika - Okolu 97.000 Ju`noafrikanci postojano `iveat vo stranstvo. Za vreme na izborite vo Ju`na Afrika, ima{e kampawa so koja Vladata treba{e da se ubedi da im dozvoli na Ju`noafrikancite vo stranstvo da glasaat. Ju`noafrikancite so `iveali{ta vo drugi zemji, na prvite demokratski izbori vo 1994 godina, po~naa da glasaat preku Internet.

Irska - Se smeta deka ima re~isi tri milioni Irci koi `iveat nadvor od Irska. Okolu dva milioni od niv `iveat vo Velika Britanija, a vo golem broj gi ima i vo SAD, Avstralija, Kanada, Nov Zeland i Ju`na Afrika.

"Vo Irska, sekoja od dvete najgolemi partii koi naizmeni~no doa|aat na vlast, pred sekoi izbori pokrenuvaat debata okolu toa: Dali na Ircite koi so godini `iveat vo stranstvo da im se ovozmo`i glasawe? Ovde ne stanuva zbor za mo`nosta za organizirawe na glasawe vo zemjite vo koi pretstojuvaat, tuku pra{aweto e dali voop{to da im se dade pravo na glas na ovie lu|e. Spored dosega{nite iskustva, sekoja od partiite koja doa|a na vlast vo Irska redovno go pokrenuva istoto pra{awe, no odlukata za davawe pravo na iselenicite da glasaat, redovno ostanuva nedefinirana. Ircite koi `iveat vo Irska smetaat deka tie ne mo`at da znaat kolku nivnite zemjaci koi `iveat vo stranstvo navistina se zagri`eni za sudbinata na Irska", veli d-r Nata{a Gaber od Institutot za sociolo{ki i politiko pravni nauki vo Skopje.

Spored informaciite na irskata Vlada, tie kontinuirano se gri`at za svoite dr`avjani {irum svetot o~ekuvaj}i tie da se vratat vo nivnata tatkovina kako kadar i kako idni investitori.

Grcija - Vo Grcija mo`e da glasa sekoj Grk koj ima pravo na glas, no samo dokolku stigne do glasa~koto mesto vo Grcija na denot na izborite. Zaradi toa gr~kite partii {to imaat ~lenovi i simpatizeri koi `iveat ili privremeno prestojuvat vo stranstvo (rabotnici, studenti i dr.), im pla}aat avionski karti za da mo`at da dojdat vo Grcija i da glasaat.

Izrael - U{te eden vakov primer e Izrael. Tie organiziraa "vozdu{en most" preku koj Izraelcite od site strani na svetot organizirano pristignuvaa na glasa~kite mesta vo Izrael.

Vo nekoi drugi dr`avi, iskustvata se poinakvi.

Bugarija - Vo Bugarija za vreme na izborite site bugarski dr`avjani koi `iveat nadvor od mati~nata dr`ava, mo`at da glasaat na glasa~kite mesta koi se otvoraat vo bugarskite ambasadi vo dr`avite {irum svetot.

Vo Hrvatska i Slovenija se primenuva istiot model. Tie glasaat na glasa~kite mesta vo ambasadite vo zemjite vo koi `iveat ili prestojuvaat, a potoa glasa~kite liv~iwa se ispra}aat vo mati~nata dr`ava preku diplomatska po{ta.

SAD - Za vreme na izborite, Amerikancite organiziraat glasawe vo mati~nata dr`ava, no i vo zemjite vo koi prestojuvaat amerikanski dr`avjani. No, potsetuvaat ekspertite, brojnosta na amerikanskoto glasa~ko telo nadvor od Amerika, e mnogu mala vo odnos na istoto vo zemjata.

Kanada - So izmenite na Zakonot za glasawe vo 1993 site Kana|ani koi imaat nad 18 godini i privremeno prestojuvaat ili `iveat vo drugi dr`avi {irum svetot, mo`at da glasaat preku po{ta.

Spored neoficijalni informacii, nadvor od Makedonija `iveat okolu milion i petstotini iljadi makedonski dr`avjani koi imaat pravo na glas, dodeka pak se smeta deka vo Makedonija ima okolu milion i tristotini ili ~etiristotini iljadi gra|ani so pravo na glas.

Spored Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, brojot na gra|anite so makedonsko dr`avjanstvo koi `iveat ili prestojuvaat vo stranstvo, a koi imaat pravo da glasaat ne e tajna, no negovata zada~a e ovie podatoci da gi ispra}a do Ministerstvoto za pravda koe e kompetentno za objavuvawe na vakvi podatoci.

Vo Ministerstvoto za pravda velat deka ovie podatoci gi ima i treba da gi dade MVR. Brojot na glasa~ite e a`uriran vo izbira~kite spisoci, no do sega tie ne pravele posebni presmetki za brojot na glasa~ite koi `iveat vo Makedonija i glasa~ite koi `iveat vo stranstvo.

Vo ova Ministerstvo velat deka spored Zakonot za `iveali{te i prestojuvali{te gra|anite se dol`ni da se prijavat deka go smenile mestoto ili dr`avata vo koja{to `iveat, no ovoj Zakon ne se sproveduva bidej}i nema sankcii za prekr{itelite. Zatoa e mnogu te{ko da se napravi poprecizna evidencija za toa kolku izbira~i ima vo Makedonija, a kolku vo stranstvo, velat vo Ministerstvoto za informacii.

Spored d-r Nata{a Gaber, vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko pravni nauki, "sekoj polnoleten gra|anin koj ima makedonsko dr`avjanstvo, spored Ustavot ima pravo da izbira i da bide izbiran. Toa pravo ne se negira so postoe~kiot Zakon. Zakonot ne pravi razlika dali gra|aninot ima dvojno ili trojno dr`avjanstvo, zo{to spored Ustavot ostvaruvaweto na pravoto na glas e vrzano so poseduvawe na makedonski paso{", veli d-r Gaber.

"Postoe~kata situacija e takva {to postojat mnogu tehni~ki i organizacioni pre~ki za organizirawe na glasawe nadvor od dr`avata i zatoa, ova pravo mo`e da se ostvaruva samo vo Makedonija. Onie koi nao|aat deka e potrebno da dojdat vo Makedonija, }e mo`at da glasaat. Intimno mislam deka na toj na~in ovie lu|e }e si go doka`at patriotizmot", dodava d-r Gaber.

PISMATA I INTERNET - PREMNOGU RIZI^NI

Denovive ~ar{ijata lansira dva mo`ni predlozi za toa kako bi mo`ele da glasaat na{ite iselenici bez da moraat da doa|aat vo Makedonija. Eden od predlozite e - preku pisma. Ovoj predlog u{te vedna{ be{e otfrlen kako mnogu rizi~en. Pove}e se kalkulira{e so predlogot izbira~ite od dijasporata da glasaat preku Internet.

"Vo razli~ni dr`avi se primenuvaat razli~ni tehniki na glasawe, no najsigurniot na~in za dobivawe na validni rezultati e iselenicite da dojdat vo zemjata da glasaat", veli d-r Gaber. "Za mene, predlozite za glasawe preku Internet treba da se zemat so mnogu rezervi zatoa {to toa bi bilo mnogu rizi~no. Pra{awe e na koj na~in bi mo`elo toa da se izvede? Kako }e se kodira? Denes sekoj sistem mo`e da se probie. Svedoci sme deka eden haker mo`e da vleze vo sistemot na banki i drugi mnogu va`ni ustanovi."

Spomenuvana e u{te edna mo`na tehnika za glasawe koja ve}e ima praksa vo nekoi dr`avi - glasawe so pomo{ na dano~ni karti~ki. Za `al, nitu ovaa tehnika kaj nas ne bi mo`ela da se primeni. Edna od pri~inite e {to na{ite iselenici ne se dano~ni obvrznici kon Makedonija.

"To~no e deka na Zapad, dano~nite obvrznici na dr`avata mo`at da glasaat so pomo{ na nivnite dano~ni karti~ki i toa e logi~no zatoa {to tie lu|e svojata sudbina ja vrzuvaat za sudbinata na dr`avata i dobro razmisluvaat za toa komu }e mu go dadat svojot glas.

So ogled na zakonskite regulativi kaj nas, ova te{ko mo`e da se primeni. Na{ite iselenici se dano~ni obvrznici kon Makedonija, no samo ako tie ovde poseduvaat nedvi`en imot (ku}i, zemja i sl). Za s# drugo tie ne pla}aat danok. Drugo pra{awe e kade na{ite iselenici go otslu`uvaat voeniot rok? Dali toa go pravat vo dr`avata vo koja `iveat ili vo Makedonija? Go nametnuvam ova pra{awe zatoa {to slu`eweto na voeniot rok vo edna dr`ava e izraz na lojalnost na gra|aninot kon taa dr`ava,"veli d-r Gaber.

Za tretata mo`nost, koja po logikata na ne{tata bi bila najsigurna i koja e ve}e proverena vo mnogu dr`avi - makedonskite iselenici da glasaat na glasa~ki mesta koi bi bile locirani vo na{ite ambasadi i diplomatski pretstavni{tva ili toa da se organizira vo nivnite crkovni op{tini - ne se zboruva mnogu.

Osven pravnite, tehni~ki i prakti~ni pra{awa okolu mo`nostite na glasawe na na{ite iselenici na glasa~kite mesta nadvor od Makedonija, celata situacija ima i svoj moralen bek graund.

Vo taa smisla se nametnuvaat pra{awata kako {to se: Dali e vo red da glasa nekoj koj `ivee vo stranstvo, a vo Makedonija doa|a edna{ vo pet ili deset godini? Dali e vo red profiliraweto na politi~kiot `ivot na dr`avata da zavisi od lu|e koi nema da gi po~uvstvuvaat posledicite od svojot izbor? Dali na{ite iselenici se dovolno dobro informirani za prilikite vo Makedonija za da mo`at da donesuvaat pravilni odluki? Dali, so ogled na brojnosta na glasa~koto telo na isleni{tvoto, Makedoncite vo Makedonija }e se stavat vo situacija rezultatite od izborite da zavisat prete`no od izborot na nivnite zemjaci vo stranstvo?...

"Mislam deka e mnogu po ~esno sekoja politi~ka partija {to doa|a na vlast, da si ja zaraboti doverbata na gra|anite koi `iveat ovde. Parlamentarnite izbori poka`aa deka sega{nata partija na vlast, ja zaraboti svojata pozicija blagodarenie na glasa~ite koi `iveat vo Makedonija. Mislam deka po ~esno e da se bara poddr{ka od lu|eto koi `iveat vo dr`avata zatoa {to tie zaedni~ki }e ja delat nivnata sudbina," veli d-r Gaber.

Me|utoa pra{alnici ima i od drugiot agol: Dali, ako na iselenicite ne im se ovozmo`i glasawe vo dr`avite vo koi `iveat, nema indirektno da im se skrati zakonskoto pravo da go dadat svojot glas kako dr`avjani na Makedonija?

Dali so toa Makedonija na nekoj na~in gi distancira ili za nekogo mo`ebi, gi otfrla svoite gra|ani koi bile prinudeni svojot leb da go zarabotuvaat vo tu|ina i eden den bi mo`ele da se javat kako investitori vo mati~nata dr`ava? Ostanuva otvoreno pra{aweto dali so devizata - ako saka{ da glasa{, dojdi doma - ne se vodi smetka za objektivnite mo`nosti na na{ite iselenici da dojdat vo Makedonija tokmu na denot na glasaweto. [to e so patriotskite ~uvstva na na{ite lu|e vo dijasporata? I na krajot, dali Makedonija, so indirektnoto ignorirawe na `elbata koja nesomneno postoi me|u Makedoncite vo dijasporata da glasaat, se otka`uva od makedonskoto lobi vo mnogu dr`avi vo svetot, pred s# vo Amerika, koe i toa kako i e potrebno vo ovie vremiwa?, itn, itn...

Kon prodlabo~uvaweto na dilemite pridonesuvaat i partiskite kalkulacii vrzani za pretpostavkite - za koja partija ili kandidat bi glasalo mnozinstvoto od glasa~koto telo vo dijasporata. Edna od najzastapenite tezi e deka pove}eto Makedonci koi `iveat vo stranstvo (pred s# vo Amerika i Avstralija) tradicionalno se vrzani za VMRO - DPMNE i deka }e glasaat za ovaa Partija i nejziniot pretsedatelski kandidat. Me|utoa, dosega ne e poznato deka se praveni sonda`i me|u na{ite iselenici za toa koja partija e najpopularna me|u niv, taka {to ne e poznato vrz osnova na {to se temeli pretpostavkata deka pove}eto od niv }e glasaat za ovaa Partija.

Vo potkrepuvaweto na vakvata pretpostavka, isto taka, se zaborava i ne maliot broj na makedonski dr`avjani od albanska nacionalnost koi `iveat vo stranstvo (pred s# vo Germanija i [vajcarija). Vo nedostatok na oficijalni podatoci za nacionalnata struktura na makedonskite dr`avjani vo stranstvo, grubite procenki velat deka okolu dvaeset procenti od niv se od albanska nacionalnost, no me|u niv ima i golem broj Romi, kako i pripadnici na srpskata i turskata nacionalnost.

I na krajot, dokolku bi se organiziralo glasawe za na{ite iselenici na glasa~ki mesta vo dr`avite vo koi `iveat, se pretpostavuva deka partiite i tamu }e organiziraat i svoi predizborni kampawi. Vo taa smisla, opredelbata na iselenicite vo golema merka bi zavisela od vetuvawata i ponudenite vizii na site u~esnici vo kampawite.

Od ovie i mnogu drugi pri~ini, zakonodavecot nema da mo`e lesno da donese odluka.

"Onoj koj }e donese odluka vo vrska so ova pra{awe }e mora mnogu odgovorno da go napravi toa i da gi razgleda site argumenti za i protiv. Donesuvaweto na odluka so koja bi im se ovozmo`ilo glasawe na na{ite iselenici na koj bilo koj drug na~in osven so nivno doa|awe vo Makedonija e mnogu rizi~no. Toa bi bilo premnogu hrabro, za{to, ako na Makedoncite vo iseleni{tvoto edna{ im se ovozmo`i da glasaat vo zemjite vo koi `iveat, toa taka i }e ostane so site dobri i lo{i elementi. Edna{, vaka vospostavenata praksa nema da mo`e otposle da se prekine zatoa {to toa }e se do`ivee kako odzemawe na ve}e edna{ dadenoto pravo", veli d-r Nata{a Gaber.

Kako i da e ostanuva faktot deka makedonskite iselenici spored Ustavot na Republika Makedonija imaat pravo da go dadat svojot glas i so toa da u~estvuvaat vo kreiraweto na politikata na nivnata mati~na dr`ava. Vo sprotivno bi ostanalo pra{aweto: Zo{to Ustavot na ovie lu|e im dava pravo koe najgolemiot del od niv prakti~no ne mo`at da go ostvarat?