Pretsedatelot na Zadgrani~niot komitet na VMRO-DPMNE za Severna Amerika, Nestor Oginar tvrdi: | |
ISELENICITE POVTORNO SE ^UVSTVUVAAT NAPU[TENI OD MATI^NATA ZEMJA | |
Razgovaral: Kokan STOJ^EV | |
Moram da ka`am deka Makedonecot vo dijasporata, ne zavisno dali e zaminat vo stranstvo vo poslednive 10 godini ili e dojden pred mnogu godini, toj za rabotite i nastanite vo Makedonija razmisluva na poinakov na~in. Toj e pogolem nacionalist od Makedonecot koj `ivee vo na{ata dr`ava. Ova go govoram zatoa {to nacionalizmot e edinstveniot instrument za odbrana na sopstveniot identitet i od taa strana tie se opravdano pokriti~ni vo odnos na napu{taweto ili na menuvaweto na principite na VMRO-DPMNE. |
Na {totuku zavr{e- niot kongres naVMRO-DPMNE u~estvuva{e i gospodin Nestor Oginar, pretsedatel na Zadgrani~niot komitet na ovaa Partija za Severna Amerika. Negoviot prestoj vo Makedonija go iskoristivme za razgovor vo koj se obidovme da doznaeme kako na{ite Makedonci gledaat na nekoi aktuelni sostojbi {to se slu~uvaat vo Makedonija. Gospodine Nestor, Vie doa|ate od Amerika, ottamu mnogu malku pristigaat informacii za toa kako razmisluvaat na{ite iselenici za ona {to se slu~uva vo Makedonija!? - Razmisluvawata na na{ite Makedonci vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi i vo Kanada vo glavno se koncentrirani okolu vojnata vo Kosovo i za sostojbite vo Partijata. [to sakaat tie da se prezeme za na{ata dr`ava i kako gi ocenuvaat potezite na onie {to ja vodat i kako ja vodat Makedonija? - Pred s#, preovladuva vpe~atokot deka lu|eto koi vo tekot na predizbornite aktivnosti sesrdno go pomagaa raboteweto na VMRO-DPMNE sega se razo~arani i rezignirani. Ova go tvrdam vrz osnova na nekolku fakti. Prvo, vo samata predizborna kampawa nie vlegovme vo koalicija napravena nabrzina za koja smetame e neprirodna. Jas na nekolku pati ja osudiv nea, a mojot stav go prezentirav vo glasilata i po mediumite. Vtoro, vo istata predizborna kampawa odevme sprotivno od onie principi i ideali na koja se zasnova{e Partijata. Zatoa, narodot misli deka se napraveni golemi pomestuvawa vo nasokite na VMRO-DPMNE. I za `al, tie konstatacii sega se ~uvstvuvaat. Moram da ka`am deka Makedonecot vo dijasporata, ne zavisno dali e zaminat vo stranstvo vo poslednive 10 godini ili e dojden pred mnogu godini, za rabotite i nastanite vo Makedonija razmisluva na poinakov na~in. Toj e pogolem nacionalist od Makedonecot koj `ivee vo na{ata dr`ava. Ova go govoram zatoa {to nacionalizmot e edinstveniot instrument za odbrana na sopstveniot identitet i od taa strana tie se opravdano pokriti~ni vo odnos na napu{taweto ili na menuvaweto na principite na VMRO-DPMNE. Mo`ebi visokoto rakovodstvo na na{ata Partija se obiduva da dade nekoe logi~ko oravduvawe , me|utoa mislam deka toa ne e prifatlivo za iselenicite vo dijasporata.
NEKOJ NE SABOTIRA Vo posledno vreme povtorno se aktulelizira pravoto na glasawe na na{ite iselenici!? - Znaete i vo vremeto na mojot anga`man vo predizbornata kampawa bev eden od najgolemite glasogovornici koi se zalagaa za vklu~uvawe na makedonskata pe~alba vo elektoratskiot proces na na{eto op{testvo. Nie uspeavme ova pra{awe da vleze vo programskite opredelbi na VMRO-DPMNE koi bea iska`uvani vo predizbornata kampawa. Na toj na~in e formirano Ministerstvoto za iseleni{tvo. Vie ste nezadovolni od ona kako se odviva procesot na vklu~uvaweto na iseleni{tvoto vo politi~kiot `ivot na zemjava? - Sakam da potenciram deka ne stanuva zbor za nezadovolstvo tuku se raboti za izneverena nade`. Dosega mo`ebi postoele objektivni pri~ini poradi vojnata, no za ovie 7 do 8 meseci od koga e vospostavena novata vlast nie s# u{te nemame do`iveano nitu eden "gest" na dobra volja. So isklu~ok na postapkata koga pred 2 ili 3 meseca ministerot za iseleni{tvo Martin Trenevski nabrzina go poseti Wuork i Wu Xersi. Vo toj slu~aj sakam da go iska`am i li~niot revolt poradi toa {to kako pretsedatel na Zadgrani~niot komitet na VMRO-DPMNE za cela Severna Amerika voop{to ne bev informiran, a smetam deka taa poseta mo`e{e da donese podobri rezultati vo koi }e bea vklu~eni pove}e na{i iselenici. No, sepak so Ministerot podocna se sretnavme i toj problem e nadminat. Aktivnostite okolu na{eto vklu~uvawe vo izbornite procesi vo Makedonija se spori i znaeme deka samo se zapo~nati pregovori za donesuvawe na zakon. No, mislam deka povtorno ima obidi za odolgovlekuvawe ili pak nekoj vid sabota`a. Se vodat debati, no opozicijata vr{i napadi okolu toa koj s# bi glasal, kakva e taa dijaspora, koj s# bi imal pravo na dr`avjanstvo itn.. Jas najodgovorno mo`am da vi ka`am deka takviot na~in na odnesuvawe kon iseleni{tvoto povtorno vodi kon letargija ili ~uvstvo na napu{tenost od mati~nata zemja.
MAKEDONSKOTO LOBI E AMORFNO TELO Kakvo e vlijanieto na Makedonskata pravoslavna crkva? - Taa mora mnogu podlaboko da raboti i na crkoven i na religiozen plan. Vo istorijata ~esto renometo odelo zaedno so dr`avata, odnosno verata nacijata i crkvata se identi~ni. Za `al poslednive 30 godini porane{nata struktura na vlasata ne ovozmo`uvala takvo vlijanie. Sega smetam deka Svetiot arhierejski sinod mora podlaboko da raboti so iselenicite. Me raduvaat fatite deka sega vo crkvata doa|aat mladi sve{teni lica koi sakaat da rabotat so narodot i samo na takov na~in taa }e si ja vrati zagubenata doverba. Kako Makedoncite doa|aat do informacii za momentalnata sostojba vo Makedonija? - Nie sega s# gledame i sledime so strav. Li~no, poslednive dva meseca amerikanskiot pe~at me razo~ara. Toj ne e objektiven, iako se proklamira za principielnost vo informiraweto. Tie se pristrasni i tendenciozni, a takov e primerot i so CNN preku koj se ~uvstvuva vlijanieto na Stejt departmentot. Za `al, makedonskoto lobi koe e amorfno telo, postojat samo konturi, a toa ne e dvolno mo}no da se sprotivstavi na popagandnata ma{inerija. |