Vo 1987 godina vo maj, od planinata ^i~avija vo Drevi~kiot region se pojavuva za prvpat OVK, a kako odgovor na toga{niot silen govor vo Kosovo Pole od strana na Slobodan Milo{evi}. Vo april istata godina e formirana prvata paravoena edinica - Dreni~ki bataljon koj broel 170 pripadnici i go so~inuval jadroto na OVK i taa povtorno se javuva na scena 1994 godina.
Vo redovite na OVK vo Kosovo se smeta deka ima 25.000 dobro naoru`ani vojnici, no vo borbite so srpskite sili se smeta deka ovaa brojka e prepolovena. Politi~ki direktor na OVK e Ha{im Ta~i koj ja vode{e pregovara~kata misija na Albancite vo Rambuje i go potpi{a Dogovorot. Negovi protivnici se Adem Dema}i (sega pokoen) i Ibrahim Rugova, kako lider na site kosovski Albanci, kogo Ta~i ne go priznava za vodewe na kakvi bilo mirovni dogovori so srpskite vlasti i stranski dr`avnici, osobeno od NATO Alijansata
- Pavle Trajanov istakna deka albanskite separatisti od Kosovo imaat namera da ja pro{irat vojnata i vo Makedonija, otkako }e dobijat nezavisnost za srpskata pokraina
- Na{iot toga{en premier na Vladata, Branko Crvenkovski odmavnuva{e so rakata, davaj}i do znaewe oti ne mo`e da stane zbor za kakvo bilo prisustvo na OVK vo Makedonija
- Celi konvoi od kowi i magariwa natovareni so najsovremeno oru`je od Albanija ilegalno minuvaa vo Makedonija
D
olgo vreme pred na{ata javnost se mol~e{e i premol~uva{e od strana na na{ite oficijalni organi iako za toa ima{e jasni soznanija, deka vo na{ata dr`ava od neodamna e infiltrirana Osloboditelnata vojska na Kosovo. Na du{manot koj vleze vo domovite duri mu se ovozmo`i da se ~uvstvuva kako da e gazda i zapo~na so realizirawe na svoite pove}edeceniski mra~ni idei. Tie idei na celata svetska javnost i bea poznati i zapo~nuvaa so sozdavawe na Golema Albanija, dr`ava vo koja }e bidat zaedno site Albanci i toa od Kosovo, od Crna Gora i zapadniot del na na{ata dr`ava.Od strana na Vladata nikoj ne saka{e da priznae deka OVK ovde ve}e dejstvuva i pokraj zapo~natite bomba{ki napadi na 17 dekemvri pred dve godini koga be{e i prvata eksplozija na improviziranata pekolna ma{ina pred Gostivarskiot sud.
So svoe soop{tenie do javnosta se oglasi Osloboditelnata vojska na Kosovo koja gi prezede odgovornostite za bomba{kite napadi, me|utoa na toa nikoj od oficijalnite na{i organi ne reagira{e, odnosno ne saka{e da prifati deka seto toa e storeno od strana na OVK. No, OVK i ponatamu ne sede{e so skrsteni race i prodol`i "legalno" da gi sproveduva svoite aktivnosti na teritorijata na na{ata dr`ava.Taka naskoro be{e frlena bomba na prugata Skopje-Belgrad vo momentot koga minuval me|unarodniot voz 404 koj soobra}al na relacijata Solun-Budimpe{ta i vo istiot den vo ranite utrinski ~asovi eksplodirala bomba vo blizinata na policiskata stanica "Centar" vo Skopje, a istoto be{e storeno so podmetnuvawe na ekspolozivna naprava vo kasarnata "Hristijan Todorovski - Karpo{" vo Kumanovo.
ORU@JETO VLEGUVA VO DR@AVATA,A TAA NE REAGIRA
Seto ova, za politi~arite i za organite na progonot ne be{e dovolno seriozno za da se zafatat so otkrivaweto na natamo{nite dejstvija na OVK vo na{ata dr`ava, osobeno vo Zapadna Makedonija tuku nivnite aktivnosti se svedoa na minimum. Nekoi smetaa deka sostojbata e normalizirana, ne treba da se kreva golema pra{ina i da se vozbuduvaat strastite kaj gra|anite, osobeno Makedoncite koi najmnogu se ~uvstvuvaat zagrozeni vo pogled na svojot miren `ivot. Za toa vreme, celi konvoi od kowi i magariwa natovareni so sandaci polni so najsovremeno oru`je od sosedna Albanija be{e prenesuvano preku ilegalni grani~ni premini i toa stignuva{e najnapred vo stru{kite pograni~ni sela naseleni prete`no so Albanci. Potoa, preku grani~niot premin kaj s. Spas vo Debar, vo Ki~evo i selata Zajas i Kolari, a preku ilegalniot grani~en premin kaj mesnosta Strezimir, blizu Mavrovo, vo Gostivar i vo site dvaesetina sela naseleni so ~isto albansko naselenie, za da prodol`i preku [ar Planina vo Tetovo i selata vo Dolni Polog. So toni, oru`je vo Polo{kiot region doa|a{e natovareno vo kamioni i od sosedno Kosovo. Del od toa oru`je, se razbira deka be{e nameneto za {verc i bogatewe na poedinci, no toa be{e deleno i na raka na Albancite bez nikakov nadomest, so cel toa da bide iskoristeno toga{ koga }e dojde denot da se ispolni vekovnata ideja - Golema Albanija.
"OD FORMIRAWETO NA GOLEMA ALBANIJA NIKOJ NE TREBA DA SE PLA[I"
Najgolemi zaslugi vo toa vreme ima{e premierot na Albanija, Sali Beri{a koj i vo son ja poddr`uva{e idejata za Golema Albanija i nezavisno Kosovo kako i uni{tuvawe na re`imot na Slobodan Milo{evi}.
Na{iot toga{en premier na Vladata, Branko Crvenkovski odmavnuva{e so rakata, davaj}i do znaewe oti ne mo`e da stane zbor za kakvo bilo prisustvo na OVK vo Makedonija, odnosno deka mo`e da bide hermetizirana. Ne stanuva zbor za masovno prenesuvawe na oru`jeto vo Makedonija koga se raspadna vladata na Sali Beri{a.
Na videlina izleze i vistinata {to ja prenese naslednikot na Sali Beri{a, sega{niot premier Pandeli Majko, so izjavata {to ja prenesoa site mediumi vo svetot: "Toa e proces i nikoj ne treba da se pla{i od nego za formirawe na Golema Albanija i nezavisno Kosovo, a vistinskata odluka }e bide donesena vo vistinsko vreme otkako }e dobie sovet od nejzinite prijateli vo svetot, od zapadnite sojuznici, pred s# SAD".
Naoru`uvaweto na Albancite so najsovremeno oru`je, kako i evolviraweto na OVK vo Makedonija od Kosovo, albanskite politi~ari kaj nas naj~esto go demantiraat pred javnosta.
No, koga vo selata Radoli{ta i Vele{ta, koi se vo blizina na granicata kaj Struga so sosedna Albanija vo eden podzemen bunker bea pronajdeni stotina avtomatski pu{ki, 17.000 kur{umi, 86 ra~ni bombi, pove}e stotici zapalki, 8 pakuvawa eksploziv "trotil" i 200 m. bavnogore~kiot {tapin, topovi i lesna artilerija so koi mo`e da se naoru`a edna pogolema formaciska voena edinica, kako i otkrivaweto na edna grupa {verceri Albanci od Makedonija i Albanija vo Debar minatata godina, a vo koja u~estvuvaa i nekoi politi~ari na DPA i NDP, vedna{ se raspadnaa.
Vo s. Lojane vo oknoto na napu{teniot rudnik za hrom od strana na policijata be{e otkrien arsenal na oru`je te`ok nad 4 toni, kako i }elija vo koja bil smesten {tabot obele`an so grafiti na OVK. Pred svetskata javnost be{e doka`ano deka nema dilemi za prisustvoto na ovaa paravoena vojska dojdena od Kosovo vo Makedonija.
Po ovoj nastan pred javnosta se pojavi ministerot za vnatre{ni raboti Pavle Trajanov. Toj istakna deka albanskite separatisti od Kosovo imaat namera da ja pro{irat vojnata i vo Makedonija, otkako }e dobijat nezavisnost za srpskata pokraina. Toj naglasi deka vo na{ata dr`ava se otkrieni nekolku skladi{ta so oru`je na OVK koi se ~uvaat za vooru`ena akcija koja OVK planira da ja po~ne vo Makedonija vo septemvri ovaa godina.
Vo prvata polovina na maj ovaa godina ministerot Trajanov povtorno se oglasi pred javnosta objasnuvaj}i deka OVK vr{i regrutacija na kosovskite Albanci vo kampovite kaj nas, no i na makedonskite Albanci vo Kumanovsko, Tetovsko i Gostivarsko. Toj smeta deka nema sistem {to bi mo`el da ja spre~i vakvata pojava. MVR vo ovie momenti nema to~en podatok kolku na{i dr`avjani dosega pristapile vo redovite na OVK i se nao|aat na obuka vo Albanija, no so sigurnost se registrirani slu~ai na patuvawe na lica {to se podgotveni za toa.
Spored nekoi procenki, no i neoficijalni informacii se smeta deka na obuka vo Albanija se isprateni okolu 1000 Albanci od Makedonija. Tie se obu~uvaat vo gradovite Kuks, Tropoja, Bajram Curi i Kruma, dodeka oficerite za komanduvawe toa go pravat vo Kruma, Krnaja i Has.
Oazata na mirot se nao|a vo kanxite na OVK. Dali }e ostane otvoreno i ponatamu pra{aweto na koe treba da odgovaraat makedonskite i albanskite politi~ari? ]e mu se stavi li kraj na seto ova, za zaedni~ko i mirno `iveewe vo na{ata dr`ava?