- Se postavuva pra{aweto, kade gi najdoa site ovie elementi germanskite etnolozi ta ja proglasija Grcija za slobodna nacija na tloto na Evropskiot kontinent so staroto ime Moreja, po osloboduvaweto od Turskata imperija.

Tie izgleda ne samo {to ne go pro~itale nivniot sonarodnik od minatiot vek - Felmerajer, odnosno ne ja pro~itale negovata kniga "Istorijata na Poluostrovot Moreja", za da nau~at ne{to i za sovremenite Grci, za nivnoto "arapsko" poteklo, za nivnata asimiliranost od Helenite . Tie ne go pro~itale ni Herodot, ta da znaat ne{to ili bilo {to za genot, za nivnite koreni. Zna~i tie, germanskite etnolozi, ne znaele deka Grcite nemaat i denes svoj jazik, deka 2500 godini gradat i dograduvaat so bezbroj reformi edno drevno esperanto bazirano so 80 nasto od drevnomakedonskite glosi (zborovi). Grcite na prvo mesto nemaat svoja (iskonsko svoja) teritorija; tie, kako i mnogu drugi narodi vo taa zemja se doselenici, maaxiri, nasilnici, dojdenci od zemjata na dene{en Irak.

Tie, germanskite etnolozi, ne znaeja deka Grcite se samo edno malcinstvo, kako {to se vo taa zemja [iptarite, Vlasite, Venetite, Fenikijcite, Ahajcite i mnogu drugi narodi; deka toj "narod" nema iskonski, genetski jazik, pa i s# drugo {to bara edna klasi~na nacija (istorija, religija, naravi, obi~ai i drugo), no, ete sepak kade {to ima interesi na pogolemi nacii tamu zboruva silata, a ne naukata. Tamu mo`e da se pravi s# {to saka{ pa duri i ve{ta~ki nacii.

Se postavuva pra{aweto: vrz kakva osnova se baziraa germanskite etnikolozi i uspeaja da gi odvojat od drevnite Iliri - Atinejcite od Atika, Beotite od Beotija, Spartancite i Ahajcite? Se razbira vrz osnova na nivnite dijalekti, odnosno na onie govorni podra~ja koi pokraj koine jazikot si gi za~uvaa i svoite nare~ija. Za sporedba od dene{en aspekt, mo`e da ni poslu`at dene{nite strumi~ani, gevgeli~ani, {tipjani, kumanov~ani i dr. koi nastoj~ivo, so pomo{ta na sovremenite mediumi gi slu{ame vo teatrite, radijata i televiziite i toa dosta uspe{no. Dovolno e da ja navedeme grupata K-15 i nivnite humoreski.

So vremeto na razvojot na drevnomakedonskiot jazik na koj bea napi{ani Ilijada, Odiseja, Teogonija, Istorijata na Herodot potoa Drevnomakedonskata epika, Drama, Tragedija i celata Mitologija, vrz ~ija osnova bea se razvile site gorenavedeni remek-dela na drevnosta (Dramaturgijata, Filozofijata, Teogonijata), koi po razbivaweto na Makedonskata temenitska imperija, Grcite na mnogu itar i podmolen na~in gi narekoa gorenavedenite dijalekti, na koi se tvore{e, arhai~ni, kako {to i deneska ne go krijat faktot deka 60 - 80 procenti od sovremeniot gr~ki jazik vo nivnata "etimologija" kakov {to e primerot so re~nikot na solunskiot univerzitetski profesor M.P. Andrioti, kako i site drugi etimolo{ki re~nici, glosite (zborovite) se odbele`ani so kratenkata arh (arhai~ni).

Ova poglavje e edno od najinteresnite za paleolingvistikata na Makedoncite bidej}i zad nego stoi i dene{niot ve{ta~ki gr~ki etnos.

A, i samiot termin etnos etimolo{ki ima drevnomakedonski koren i zna~i edinstvo, obedinetost na pove}e sodr`ini {to go so~inuvaat nego (nacijata). Grcite, se razbira deka bi bile nacija, ako mesto imenkata Elas i Elinas nosea drugo, iskonsko ime {to i ne mo`ea da go najdat, bidej}i maaxirite {to dojdoa od Arapskiot Poluostrov ne si go znaeja ni svoeto ime.

Elinite, onie dojdencite od Arapskiot Poluostrov ne im pripa|ale na takanare~enite indo-evropejci, a koga do{le vo Moreja tuka gi na{le arhai~nite Pelazgi, Fenikijci, Veneti, Anti, Tesalci, Epirci, Iliri i drugi drevnovindski narodi koi, spored tatkoto na istorijata Herodot, zboruvale na eden jazik - Ilirski. Niv Herodot gi nao|a i {irum trite kontinenti od Drevnomakedonskata mitolo{ka imperija - Evropa, Azija i Afrika. Vo Evropa mnogu podocna se javile i narodite od romanskata i anglosaksonskata grupa.

Nego go za~uvale Vindite {to ja naseluvale zemjata nare~ena Morea.

Ovoj fakt ne slu~ajno go potencirame vo na{iot trud bidej}i drevnata makedonistika, koja gi opfa}a{e vindskite narodi i nivnite jazici na trite povrzani kontinenti, najrazvieni bea onie od Sredozemnomorskiot bazen. I tamu pismenosta be{e na visoko nivo. Toa go svedo~at mnogubrojnite nadgrobni i drugi spomenici , pa i pribranata mitologija od takanare~enite laografi, vo koi se vklu~uvaat Hesiod, Homer, site filozofi, dramaturzi i drugi drevni u~eni. Ova za~uvano bogatstvo od vremeto na Drevnomakedonskata Mitolo{ka Imperija pretstavuvaat neiscrpen izvor na idnite na{i paleoarheolozi i paleolingvisti, pa i na tie koi samo {to zapo~nale da si otvoraat pat vo sovremenata nauka za navedenite disciplini, ne samo kaj nas, tuku i mnogu po{iroko na pette kontinenti.

Paleoarheologijata i paleolingivistikata vsu{nost so ovaa "nova dejnost" koja se sprotivstavuva na famoznata teza za bo`emnoto preseluvawe na Slovenite na Balkanot, koja vsu{nost na eden mno-gu ve{ta~ki na~in germanskite etnikolozi ja imaa ne samo izmisleno tuku i {iroko popularizirano niz Evropa i po{iroko, pa lesno im be{e da ja objavat i ve{ta~kata nacija na Balkanot koja vsu{nost protivre~i so site propisi i principi na naukata, bidej}i drevnite Grci ne im pripa|aa na indoevropskata grupa, tuku na Arapskite narodi.