D
eneska, ~etvrtok 3 juni, obele`an vo pravoslavnite kalendari golemiot makedonski praznik Sveti Konstantin i Elena. Svetiot car Konstantin roden 285 godina vo Ni{ toga{na Makedonija, vladeel do 337 godina i Svetata carica Majka Elena, gi slavi celiot hristijanski svet. Zaradi ozakonuvaweto na hristijanstvoto, donesuvawe zakon za zapirawe na progonot na hristijanskite ma~enici na celata makedonska teritorija ili imperijata vo [panija, Britanija, Galija, Balkanot, Mala Azija i Egipet so koja vladeel Konstantin Prvi Veliki sli~no kako Aleksandar Makedonski. Konstantin li~no u~estvuval vo Nikejskiot sobor vo 321 godina i stavil kraj na site sekti {to se javuvale vo hristijanstvoto. Zapo~nal masovno pokrstuvawe na paganite niz cela Evropa so koja vladeel od 306 do 337 godina. Gradel crkvi, manastiri, hramovi, baziliki (carski crkvi), teatri, biblioteki, stadioni, rasko{no ukraseni so statui i mozaici. Osobeno vo negoviot carski grad {to go izgradil i go imenuval po sebe - Konstantinopol (Carigrad).Majka mu, Caricata Elena, e osvedo~ena hristijanska misionerka. Mnogu patuvala za da gi daruva crkvite i manastirite, da gi za{titi progonetite, da gi nahrani siromasite od Konstanca do Palestina, Erusalim, Vitleem, Maslinovata Gora. Vo Erusalim, caricata Elena ja izgradila prvata hristijanska crkva koja i deneska svedo~i za nejzinata mo} kako i site drugi baziliki niz Makedonija {to doprva se otkopuvaat i pogre{no se narekuvaat vizantiski.
Vo Konstantinopol, Makedoncite dale devet dinastii carevi so imeto Konstantin od Konstantin Prvi Veliki do Konstantin edinaeseti paleolog koj go razvile i go {titele hristijanstvoto nasekade vo svetot so vgradena makedonska tradicija i kultura izrazena vo gradbite, mozaicite, ikonite {to do deneska se so~uvale i opravdano go zaslu`uvaat celoto svetsko priznanie. Toa se tragite {to Makedoncite gi dale vo svetskata istorija i hristijanstvoto.