- Spomen plo~ata e postavena na 1. 6. 1996 godina pod pokrovitelstvo na makedonskata ambasada vo Germanija i Makedonskata zaednica od Ju`na Germanija. Plo{tadot kade {to se nao|a spomen plo~ata se vika "Metodius - plac" spored "sv. Metodij".
- Sredbite i dru`eweto na Makedoncite od Germanija i ovoj pat poka`aa deka rodnata zemja, tradiciite i obi~aite ne se zaboravaat. Mladite devojki i mom~iwa rodeni vo Germanija gi igraa makedonskite ora i gi peeja makedonskite pesni tolku ubavo kako da se rodeni vo Makedonija. Dvete sredbi traeja do docna vo no}ta, nikoj ne saka{e da go prekine oroto, no najavuvaweto na utre{niot den go ozna~i krajot.
G
olemiot praznik "Sv. Kiril i Metodij", na 24. maj, Makedoncite vo Germanija sve~eno go proslavija. Sve~enostite po~naa na 22 maj so bogoslu`ba vo katoli~kata bazilika (iznajmena za ovaa prigoda) vo gradot Elvangen. Crkovniot kompleks vo koj se odr`a liturgijata pred mnogu godini bil zatvor vo koj izvesno vreme bil zatvoren i izma~uvan makedonskiot prosvetitel "sv. Metodij". Liturgijata ja slu`e{e Evropskiot mitropolit gospodin Gorazd pomagan od sve{tenikot, prota Mirko Pe{ovski od Minhen. Po zavr{uvaweto na liturgijata, pred spomen plo~ata na "sv. Metodij" ( se nao|a na yidot pod prozorecot na sobata vo koja toj bil zatvoren ), venci so cve}e polo`ija slednite delegacii i crkovni op{tini: - Delegacijata od Ministerstvoto za iseleni{tvo predvodena od ministerot Martin Trenevski, pretstavnikot na makedonskata ambasada vo Germanija, Osvit Rosoklija, Makedonskata zaednica od Ju`na Germanija, Makedonskite pravoslavni crkvi "Sv. Kiril i Metodij" od [tudgart i Dortmund, "Sv. Troica" od Minhen, "Presveta Bogorodica" od Sindelfingen, "Sv. Atanas" od Ninberg, "Sv. Dimitrija" od Alen, crkovnite Op{tini od Ingel{tad i Osnobruk, delegacii od VMRO - DPMNE, Svetskiot makedonski kongres, KUD "Goce Del~ev" od Skopje i mnogu drugi.Pred spomen plo~ata pozdravni govori odr`aa ministerot Trenevski, pretstavnikot na ambasadata Rosoklija, Slave Nikolovski - Katin, gospodin Gorazd, kako i gradona~alnikot na Elvangen, gospodinot Hans Helmut Diterih.
VO ^EST NA PRAZNIKOT FUDBALSKI NATPREVAR
Spomen plo~ata e postavena na 1. 6. 1996 godina pod pokrovitelstvo na makedonskata ambasada vo Germanija i Makedonskata zaednica od Ju`na Germanija. Plo{tadot kade {to se nao|a spomen plo~ata se vika "Metodius - plac" spored "sv. Metodij".
Vo popladnevnite ~asovi, vo ~est na praznikot se odr`a fudbalski natprevar me|u makedonskite fudbalski reprezentacii od Severna i Ju`na Germanija. Pobedi reprezentacijata od Ju`na Germanija, a na ve~erniot koncert na dvete ekipi im bea dodeleni pehari.
Istiot den ve~erta se odr`a sredba na makedoncite od toj del na Germanija so kulturno umetni~ka programa. Vo programata so del od bogatiot repertoar na makedonski narodni ora se pretstavi najmladata igraorna grupa od KUD "Goce Del~ev" od Skopje. Nastapija peja~ite Petranka Kostadinova i Vojo Stojanovski, kako i humoristot Voj~e Kitanovski. Programata ja vode{e Lili Bec koja najnapred go pokani ministerot Trenevski da gi pozdravi prisutnite. Prisutnite gi pozdravi i pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov, akterot Jusuf Gulevski, mitropolitot Gospodin Gorazd, a se razbira i pretsedatelot na organizacioniot odbor Jovan Griovski. Ovoj Odbor specijalno e izbran na 6 mart ovaa godina so zada~a da gi organizira sredbite i vo nego pokraj Griovski se i Jovan Ristov - potpresedatel, Lili Bec - sekretar, Spaso Bo`inov - blagajnik i Ilija \orevski kako ~len.
Najgolem trud za organizirawe na ovaa sredba ima vlo`eno Lili Bec. Sekoga{ koga treba da se organiziraat vakvi sredbi taa dolgo kontaktira so sovetnikot na gradona~alnikot na Elvangen, gospodinot Eberl. Gospodinot Eberl sekoja godina go odigruva prvoto oro i sekoga{ nau~uva po edno novo makedonsko oro. Pokraj anga`iranosta na Lili Bec tuka e i Nebare Alievska koja vo nejziniot dom smesti nekolku de~iwa od KUD "Goce Del~ev", a i celosno be{e anga`irana vo vkupnata organizacija. Posebno treba da se istakne anga`iraweto na germanskata grupa "Klasik" koja so ~etiri rabotnika be{e anga`irana vo podgotovkite i realizacijata na kulturno - umetni~kata ve~er. Ve~erta, grupata "Klasik" dodeli dva vikenda niz Germanija, makedonskiot nedelnik "Makedonsko sonce" dodeli ednogodi{na pretplata na eden dobitnik, vesnikot "Makedonija vo dijasporata" dodeli dve ednogodi{ni pretplati, a se dodeli i eden povraten avionski bilet do Skopje. Treba da se spomne i pretsedatelot na organizacioniot odbor, gospodinot Griovski koj vo granicite na svoite mo`nosti dade svoj pridones vo vkupnata organizacija. Sekako deka pokraj spomnatite ima{e i mnogu drugi anga`irani na vlezot, vo kujnata, kako kelneri i drugo.
LITERATURNA VE^ER I PROMOCII NA KNIGI
Sledniot den ( 23. 5. ) vo Sindelfingen se odr`a literaturna ve~er na koja bea promovirani nekolku knigi. Ministerot Trenevski ja promovira{e knigata "Smilan Griovski - Agentot na CIA" od Nada Aleksoska vo izdanie na kulturniot centar "Skrb i uteha" od Skopje. Za promocija na knigata be{e pokanet i direktorot na centarot kako pretstavnik na izdava~ot da dade voved na promocijata i toj se nao|a{e vo Germanija. No za `al, be{e ostaven vo Elvangen od finansierot na knigata kako nepotreben iako e pravilo izdava~ot da ja promovira knigata. Dali na finansierot na knigata ( Jovan Griovski ) mu be{e neprijatno "siten" izdava~ da bide vo dru{tvo na eden minister ne ni e jasno. Ve~erta bea promovirani i knigite " 10 godini MPCO i Sv. Troica od Minhen" i "Iseleni~ki horizont" od Slave Nikolovski- Katin. Stihovi od makedonski poeti govorea poeti Makedonci koi `iveat i rabotat vo Germanija, a nastapi i Jusuf Gulevski so svojata monodrama.
Na 24. 5. drugarska ve~er se odr`a i vo Dortmund, vo edna od gimnaziite. Organizator na ovaa sredba be{e Odborot za proslava i toa: Sre~ko Mojsovski - pretsedatel, Milanka Taseva - sekretar, Slobodan Ta{ev - blagajnik i Ilija \orevski - ~len. Vo kulturno umetni~kiot del nastapija KUD "Goce Del~ev", Petranka Kostadinova i Voj~e Kitanovski.
Sredbite i dru`eweto na Makedincite od Germanija i ovoj pat poka`aa deka rodnata zemja, tradiciite i obi~aite ne se zaboravaat. Mladite devojki i mom~iwa rodeni vo Germanija gi igraa makedonskite ora i gi peeja makedonskite pesni tolku ubavo kako da se rodeni vo Makedonija. Dvete sredbi traeja do docna vo no}ta, nikoj ne saka{e da go prekine oroto, no najavuvaweto na utre{niot den go ozna~i krajot.