- Konstrukcijata na ve{ta~ki nametnatite problemi me|u dve sosedni zemji ni od daleku ne e vistinita, no sepak na mala vrata se legalizira edna istovetna aspiracija koja i teoretski se obrazlo`uva.
- Vo edna mala studija za klasifikacija na jazicite, na tatkoto na modernata slavistika, danskiot slavist Luis Helm{liv ima edno imenuvawe (termin) staromakedonski jazik, a ne starobugarski jazik. Sakam da ka`am deka filologijata e mnogu seriozna nauka i vo nea ne va`at voljata ili streme`ite , pa tie neka bidat i nacionalno konstitunacionalni.
- Nivniot nacionalizam e promakedonizmot t.e. treba da se ka`e deka e edna ekstati~no, romanti~na, dramati~na i ~estopati agresivna qubov kon Makedonija. Tie ovaa qubov i den, deneska ja narekuvaat geografski poim, a ne nacionalen poim.
G
odinava po trieseti pat oficijalna makedonska delegacija polo`i venci pred grobot na sveti Kiril vo bazilikata "San Klemente" vo Rim. Na toj na~in im odadovme po~it na seslovenskite prosvetiteli sv. Kiril i sv. Metodij, koi so 38-te znaka, dlaboko ne obvrzaa da ja po~ituvame na{ata makedonska pismenost, kultura i tradicija. No, po povod ~estvuvaweto vo Rim se slu~i eden nastan koj ja politizira manifestacijata. Pred grobot na sv. Kiril zaedni~ki se poklonija makedonskiot premier Qub~o Georgievski i prviot ~ovek na bugarskata vlada Ivan Kostov. Spored oficijalnata makedonska politika, ovoj ~in be{e ocenet kako ~ekor koj vodi napred kon unapreduvawe i podobruvawe na projavenite dobrososedski odnosi. Me|utoa, opozicijata, SDSM, go osudi vakviot ~ekor i ostro reagira{e na potegot {to go stori makedonskiot premier Georgievski. Zatoa nie go pobaravme profesor d-r Atanas Vangelov koj zaedno so istori~arot d-r Ivan Katarxiev go izrazi stavot na SDSM, okolu proslavata vo bazilikata "San Klemente".Gospodine Vangelov razgovarame na edna tema okolu koja vo makedonskata javnost se digna golema pra{ina. Samoto ~estvuvawe pred grobot na sv. Kiril vo Rim vo va{ata Partija predizvika revolt. Zatoa ovoj razgovor bi go naso~ile na dva segmenta okolu koi ve~no se sudiraat interesite na makedonskiot narod i na bugarskata politika. Vie ste profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, kni`evnik i filolog, a istovremeno ste ~len na politi~kata partija SDSM, koja sekoga{ okolu pra{aweto na odnosite me|u Makedonija i Bugarija zastapuvala sosema druga koncepcija otkolku oficijalnata makedonska vlast. Zatoa vrz osnova na ovie dve funkcii koi gi izvr{uvate bi sakale da razjasnime nekoi fakti od istorijata. Kako go ocenuvate zaedni~koto ~estvuvawe na oficijalnata makedonska delegacija i na bugarskite pretstavnici?
- Ednostavno, kako otstapka na oficijalnite makedonski vlasti kon politikata na Republika Bugarija kon Makedonija, a vo taa politika, za `al, nema nekoi vidlivi promeni. Vpro~em, toa mo`e da se detektira mnogu ednostavno i mnogu jasno od izjavata na pretsedatelot na bugarskata Vlada Ivan Kostov. Ako dobro se se}avate toj istakna: "Proslavata mo`e da se protolkuva kako eden vid simboli~ki ~in za nadminuvawe na ve{ta~kiot postaven problem me|u dve sosedni zemji". Vo {to se sostojat ve{ta~kite postaveni problemi? Da se potsetime malku na istorijata i na tie problemi. Tie zapo~naa na takov na~in da se postavuvaat u{te vo vremeto koga od Republika Bugarija dojde prviot napad za samostojnosta na makedonskata nacija izrazena preku normiraweto na makedonskiot literaturen jazik. Na{iot makedonski literaturen jazik be{e normiran vedna{ po osloboduvaweto i vo nego vidna uloga ima{e akademik Bla`e Koneski. Vpro~em i samiot Bla`e Koneski, toga{, vo svojata kniga koja{to e napi{ana po povod napadot na makedonskiot jazik, temelno poka`a od kakvi pozicii e toga{nata teorija na eden gospodin ^ankov. A, toj ^ankov, be{e istiot gospodin, koj pred toa ja fale{e izvr{enata rabota okolu normiraweto na makedonskiot literaturen jazik. U{te eden detal mo`ebi e va`en, istiot ^ankov kako komunist le`el vo zandana vo gradot Plovdiv zaedno so Lazar Koli{evski. Ottoga{, pa s# dosega toj stil na odnesuvawe ne se menuva za "jota" vo bugarskoto, slobodno }e ka`am politi~ka lingvistika. Taa ne trgnuva od nau~ni agrumenti, a dokolku se interesirame za toa pra{awe i za nego mo`eme da razgovarame. Toj stil go prifati i gospodin Petar Stojanov, koj tvrdi i dava primer na koj na~in se re{avaat demokratskite odnosi me|u sosedni zemji. Vo Strazbur Stojanov gi poso~i odnosite me|u negovata zemja i Republika Turcija. No, zatoa, sred Evropa, si dozvolil da ka`e deka Makedonija bila najromanti~niot del od bugarskata istorija. Se razbira, vo edna pomeka varijanta toa go ka`uva, i vo toj stil uporno go turka i gospodinot Ivan Kostov, koj vo bazilikata "Sveti Kliment", veli: "Vo Rim se nadminuvaat nekoi ve{ta~ki nametnati problemi". So toa toj saka da ka`e deka tie problemi vo podednakva mera gi nametnuva makedonskata strana, {to voop{to ne e to~no. Nikoga{ makedonskata strana ne se zanimavala so karakterot ili avtohtonosta na bugarskata lingvistika, odnosno na bugarskiot jazik. Sosema sprotivna e situacijata, Bugarija e taa, koja preku nejzinite platenici, plateni lingvisti ili front, frontmeni, koi vo nivnata agresivna politika go osporuvaat makedonskiot narod, nacija, kultura, jazik, istorija, pa ako sakate i na{iot folklor. Istoto go pravat, samo na poblag na~in i seriozni intelektualci od evropski ili od svetski format, koi vo krajna linija se dol`ni da se gri`at za toa i na koj bilo na~in go vklu~at vo svojot duhoven pogled. Zna~i, konstrukcijata na ve{ta~ki nametnati problemi me|u dve sosedni zemji ni od daleku ne e vistinita, no sepak na mala vrata se legalizira edna istovetna aspiracija koja i teoretski se obrazlo`uva. Vpro~em, toa se obrazlo`uva i vo najnovite memoari na @equ @elev, kade stanuva zbor za eden, edinstven etni~ki koren, me|utoa ovoj vtoriov, {to e sega Makedonija, vo nekoja mera se odrodil zatoa {to dolgo vreme bil pod srpska okupacija. Toa ne e to~no! Nie i den, deneska na ~etiri univerziteta vo Srbija se predava makedonski jazik i literatura, a vo Bugarija na nieden. Mene samo me zagri`uva zo{to makedonskata Vlada na indirekten na~in go poddr`uva seto toa. Dali na indirekten na~in ne se sproveduva edna praktika za pomo{ na bugarskiot 140 ili 150 godi{en son za prisoedinuvawe na Makedonija kon bugarskata dr`ava.
FILOLOGIJATA E MNOGU SERIOZNA NAUKA
Dali mislite na Sanstefanskiot dogovor?
- Da, taka e.
Dali ovoj ~in be{e odraz na novata makedonska politika ili vsu{nost e pritaena `elba so koja preku ~inot na poklonuvawe treba site slovenski narodi da mu oddadat po~it na sveti Kiril, odnosno na seslovenskite prosvetiteli?
- Videte, u{te vo bugarskata istoriografija, vo bugarskata etnografija, vo bugarskata lingvistika, vo vremeto na romantizmot e vostanoven eden termin za koj se veli deka e starobugarski jazik.
Toj termin, starobugarski jazik e osporen vo slavistikata zatoa {to argumentirano e poka`ano, od avtoriteti koi va`at vo svetot, ili kako golemi specijalisti po taa problematika, deka ne odgovara na vistinata. Se raboti za dijalekt koj go poznavale bra}ata Kiril i Metodij i vrz taa osnova gi prevele svetite knigi i ja sostavile prvata azbuka na pismen jazik za site Sloveni.
Mislite na glagolicata?
- Taka. No, sakam da potenciram na eden mnogu va`en argument. Postoi eden golem ruski nau~nik, koj se vika Roman Osipovi~ Jakobson. Toj vo 1923 godina ja napu{ta Moskva, izvesno vreme `ivee vo ^e{ka, a podocna `ivee i vo [vedska. Jakobson zavr{il vo Amerika kade{to rabotel kako profesor na "Hrvard". Toj, pripa|a vo redot na eden, na dvajca, ili trojca, koi se najgolemi lu|e po pra{aweto za jazikot vo svetot. Vo svoite sobrani dela, objaveni vo Hag, vo ~etvrtiot tom, ima edna specijalna studija vo vrska so edno "Pofalno slovo na Konstantin filozofot", a toa e sv. Kiril, i tamu, vo taa analiza, toj go upotrebuva zborot, odnosno kvalifikacijata staromakedonski jazik. Toj pravi mnogu jasna distinkcija me|u makedonskite i bugarskite govori od vremeto na sv. Kiril. No, toa ne e tolku va`na Tezata na prof. Roman Jakobson, deka, koga Kiril i Metodij ja pravele svojata azbuka i gi preveduvale svetite knigi, dijalektnata razlika me|u slovenskite govori ne bila tolku golema za da ne mo`at me|u sebe da komuniciraat. Toa e nau~no gledi{te i vrz baza na konstruiranoto pismo, mo`e da se re~e deka toa bilo literaturen jazik za site Sloveni. Nemu baza mu bile slovenskite govori okolu Solun, a ottamu poteknuvale bra}ata Kiril i Metodij. I ne samo toa , postoi u{te eden golem drug nau~nik koj se vika Luis Helm{liv. Toj va`i za direkten i najdobar naslednik na Ferdinand de Sosir, koj se smeta za tatko na modernata lingvistika. Tamu nekade vo 1981 godina, profesor Algiradis Grejmas, golem specijalist po semantika i po lingvistika, posmrtno gi objavil spisite na toj nau~nik. Vo niv ima edna mala studija za klasifikacija na jazicite. Vo nea danskiot slavist Luis Helm{liv ima edno imenuvawe (termin) staromakedonski jazik, a ne starobugarski jazik. Sakam da ka`am deka filologijata e mnogu seriozna nauka i vo nea ne va`at voljata ili streme`ite , pa tie neka bidat i nacionalno konstitucionalni. Vpro~em, kako {to edna{ re~e akademik Konevski: "Pra{aweto za jazikot, dali e toa od bugarski, ~e{ki ili od ruski karakter, toa ne e filolo{ko pra{awe. Pra{aweto za jazikot, za negovata priroda , po definicija e pra{awe na svesta, t.e. e metafizi~ko pra{awe, koe mu pripa|a na duhovnosta na eden narod". I vo taa smisla nekoj da ima eksluzivno pravo, na kulturata na slovenskiot svet koja ima edna matrica, ili izvori{te koe e vo bugarskata kultura, vo najmala raka e ne seriozno, zo{to ne e verifikuvana vo soodvetna nau~na disciplina, no i od druga strana e i indikativna. Zo{to? Zatoa {to pretenziite od toj vid, bilo da se od li~na priroda, ili od narod, sekoga{ uka`uvaat na edno t.n. vnatre{no neuralgi~no jadro, koe vsu{nost e edna li~na ili op{ta nesigurnost. Koga jas samiot ne sum uveren vo ne{to, }e insistiram samo na toa, na toa, i pak toa. Inaku, koga samiot bi bil ubeden vo toa, jas sosema bi bil siguren i ne bi se gri`el, dali Rusite ili ^esite toa go narekuvaat starobugarski ili staromakedonski jazik. Isto taka, nie ne se gri`ime, ne izleguvame od ko`a zatoa {to siot svet ednostavno toa ne go vika staromakedonski jazik. Negovo pravo e, a na{e e da go neguvame ona vo {to e na{iot duhoven isto~nik i se razbira od nego izleguva edna duhovna perspektiva. Taa treba da se razviva, a toa e makedonskiot jazik. A toa {to sme, ne mnogu, ama kolku tolku sme, tokmu sme, kako {to veli poetot Gane Todorovski.
"TAKVITE POTEZI SE OTSTAPKA ZA BUGARSKIOT NACIONALIZAM"
Za vas e sosema jasno deka staromakedonskiot jazik go sozdale Kiril i Metodij i od taa gledna to~ka svetskite nau~nici toa go doka`ale. Mnogu e va`no kako se ~uvstvuva makedonskiot narod i kako se razviva na{iot jazik!
- Se razbira.
Sepak vie zastapuvate edna druga politi~ka koncepcija za odnosite me|u Bugarija i Makedonija. Vo toj kontekst, dali smetate deka ona {to go napravi oficijalnata makedonska politika e obid da se re{at site problemi, ili vo ovoj moment, za nas, toj ~in, ako sakame ilustrativno da go zemete v predvid, e predavstvo kon ona {to dosega sme go znaele ili sme go nau~ile?
- Jas prvo ne bi upotrebil takov termin bidej}i toa bi gi nalutilo ovie lu|e koi sega toa go pravat. Neli? Ne sakam da se slu`am so presilni zborovi i zborovi koi draznat. Me|utoa, svesno ili ne, takvite potezi zna~at otstapka na bugarskiot nacionalizam i vo toj pogled nema razliki me|u politikata na Bugarija od vremeto na Aleksandar Batenberg, ili ako sakate u{te porano, od vremeto na bugarskata Egzarhija, pa s# do aktuleniot pretsedatel Petar Stojanov. Koga govoram otstapki na bugarskiot nacionalizam, sakam da potsetam deka ne sum jas toj koj ja izmisluva ovaa kvalifikacija. Koga ova go zboruvam se povikuvam na edna kompletna i na edna umerena studija na bugarskiot filozof Ivajlo Di~ev, koja{to be{e publikuvana pred 2 godini i vo nea se analiziraa sostojbite na Balkanot. Vo taa studija na Ivajlo Di~ev se detektira ulogata i dejnosta na bugarskiot nacionalizam {to sega postoi vo dve formi. Ednata forma, ili pojavena forma e anti-turskoto raspolo`enie. Zo{to e toa taka mnogu e poznato. Kako malcinstvo vo Bugarija ima eden milon Turci, me|utoa bugarskiot Ustav ne priznava kategorija "malcinstvo". Vo nego se priznava samo kategorijata Bugarin. Koga toga{ na izvesen na~in pak }e treba da se poprava zatoa {to Evropa preku svoite institucii ima svoi standardi. No, toa se nivni raboti, i vo toa nitu jas imam pravo da se me{am ili da navleguvam, nitu koj bilo istata rabota da ja bara od niv. Drugata forma na nivniot nacionalizam e promakedonizmot t.e. treba da se ka`e deka e edna ekstati~no, romanti~na, dramati~na i ~estopati agresivna qubov kon Makedonija. Tie ovaa qubov i den, deneska ja narekuvaat geografski poim, a ne nacionalen poim. Toa nekolkupati sum go zabele`al kako {to vo intervjuata go izrazuva i oficijalniot ambasador na Republika Bugarija vo Makedonija. Toj veli: "Nemate vie nacija, vie ste samo odrodeni Bugari, koi go zaboravile svojot koren i ste napravile nekoj jazik, a nego go imenuvate kako makedonski jazik. Toj e samo rasipan bugarski jazik za koj i samite ne ste svesni, deka "me`du stap" - termin koj{to ~esto go plasiraat vo nivniot Makedonski nacionalen institut za na{ata transformacija vo Srbi". Vnimavaj {to ni vikaat, bilo na direkten ili na indirekten na~in oficijalni lica na bugarskata politika so koja {to nie sega treba da sadime krastavici. Tie velat deka ti kako narod si napraven od slab materijal. Ti nema{ nekoja izrazena volja tuku so tebe lesno mo`e da se napravi drugo, t.e. da te mesat kako testo. Ti duri ne sfa}a{ deka ne si stanal Srbin vo tekot na 50 godini, iako imalo odli~ni uslovi. Sega nie }e ti poka`eme {to si, i }e te osvestime, neli, kako moderen, determiniran Bugarin, }e mu poka`eme na svetot kako se re{avaat problemite. Jas mislam deka na indirekten na~in toa mnogu e poni`uva~ki. Ako vie, mene na indirekten na~in mi soop{tuvate deka "jas" nemam dovolno duhovna energija, samo~uvstvo i samosvest da bidam toa {to sum, tuku mi ka`uvate deka ne sum svesen, deka sum `iveel vo eden pro-ces koj treba{e da me odredi vo Srbin, pa vie ne samo {to me poni`uvate tuku i mnogu me potcenuvate. I koga toa go pravite, od kade va{ata ekstati~na usvitenost i potreba da razvivate so mene odnosi koga preku site postapki mi ispra}ate poraki so koi sakate od mene da napravite Bugarin. I, vpro~em, da go prevrtime pra{aweto, zo{to e potrebno jas da se ~uvstvuvam kako dobar Bugarin otkako }e napravite i nekoj drug da bide Bugarin?