Vo vrska so postoeweto na o~iglednite folklorni anti~ko-makedonski elementi vo na{iot folklor treba da uka`eme na u{te dva momenti.

Prviot moment se odnesuva na zabele{kata deka postojat nekolku makedonski narodni tvorbi,posveteni na likovikoi nikoga{ ne `iveele vo Makedonija i koi voop{to ne bile Makedonci.Taka,na primer, postojat prikazni za carot Solomon, kako i za izvesen broj hristijanski svetiteli. Pa, zarem toa zna~i deka i Solomon i svetitelite bile Makedonci? No, {tom tie ne se nikakov rod na dene{nite Makedonci,a ima prikazni za niv, toga{ mo`ebi i prikaznite so anti~ko-makedonska sodr`ina se isti takvi (!?).

]e odgovorime na vakvite zabale{ki. Kako prvo, na{ite po{iroki narodni masi sosema dobro znaele za car Solomon i za hristijanskite svetiteli, sekako preku verskata pouka {to ja dobivale vo crkvite u{te od vremeto na hristijanizacijata na Makedoncite. Ovaa verska pouka, glavno se izveduvala usno, taka {to na{ite toga{ni, dlaboko religiozni,predci, re~isi naizust znaele mnogu prikazni od Svetoto Pismo. Ovie prikazni podocna tie verojatno im gi preraska`uvale na svoite vnuci, pravej}i pritoa odredeni izmeni, vo sklad so nepi{anite pravila na usnoto prenesuvawe na narodnite tvorbi. Ete zatoa, vo na{iot folklor imame prikazni, ne samo za car Solomon, tuku i za pove}e hristijanski svetiteli. Masovnata i re~isi sekojdnevna verska pouka na na{iot narod niz vekovite, ednostavno se vre`ala vo svesta na sekoj vozrasen ~ovek i pritoa pridonela za pojavata na ovie likovi vo makedonskata narodna prikazna.

Sekako deka pri seto ova e nesporno i me{aweto na odredeni elementi od podnebjeto na drugite sosedni narodi. Taka, na primer, imame makedonski narodni tvorbi vo koi se spomenuvaat: Budim grad, Kosovo Pole, Stara Planina, Dunav, Vla{ko, Carigrad, Latinska zemja, Arnautska zemja, Anadolija, car Du{an, car [i{man itn. No, i postoeweto na vakvite elementi vo na{iot folklor ne e te{ko da se objasni. Imeno, vo nitu edna narodna tvorba ovie poimi ne se spomnati kako na{i (makedonski) poimi (gradovi, carevi i sl.), {to zna~i deka tie ednostavno se spomnati kako poimi od na{eto sosedstvo,so ~ii narodi,Makedoncite od damnina odr`uvale vrski.

No, koga sme kaj likovite od anti~ko-makedonskite vremiwa vo na{iot folklor, sostojbata voop{to ne e takva.Se postavuva pra{aweto:od kade likovi (i drugi elementi) so anti~ko-makedonsko poteklo vo na{ite narodni tvorbi, zapi{ani vo 19. i 20. vek? Koj im gi nametnal niv na na{ite predci, do kolku Makedoncite od 19. i 20. vek i navistina nemale nikakva etni~ka i kulturna vrska so anti~kite Makedonci i do kolku anti~kite Makedonci i navistina is~eznale vo rimsko vreme, kako {to tvrdat nekoi zlonamernici? Koj im ka`al na na{ite predci od 19. vek da gi za~uvaat predanijata za Aleksandar Makedonski, pa duri i da go smetaat za na{ makedonski car?

Ovde doa|ame do vtoriot moment {to treba da go objasnime vo vrska so ovaa tema. Imeno, do ne taka odamna, potekloto na vakvite tvorbi, od strana na najgolemiot del pretstavnici na dosega{nata makedonska nauka koi ja zastapuvaa teorijata za zatkarpatskoto mo~uri{no poteklo na dene{nata makedonska nacija, pogre{no se tolkuva{e kako navoden proizvod na nekakov romantizam od Sredniot vek,povrzan so romanot za Aleksandar Makedonski, pod naslov Aleksandrida,{to toga{ se pojavil vo Evropa(!?).Mislam deka nema apsolutno nikakva osnova da se tvrdi deka eden roman, objaven vo Sredniot vek, nekade vo zapadna Evropa, gi pottiknal na{ite nepismeni selski predci da sednat i da sozdavaat folklorni tvorbi, posveteni za glavnite heroi od toj roman (za koj vsu{nost sigurno i ne slu{nale deka postoi).

Kone~no, za Verkovi}, se znae i deka ogromen del od tvorbite {to gi objavil, samiot gi zapi{al. Vo vrska so ova, negoviot sovremenik, sve{tenikot Maxarov za sobira~kata dejnost na Verkovi} svedo~i:

"Toj sobira{e okolu sebe stari ma`i i `eni, sekakvi prosjaci i pesnopojci i gi raspra{uva{e za edno ili za drugo i glavno od niv zapi{uva{e stari pesni i prikazni."(M.Arnaudov:Verkovi} i Veda Slovena, BAN, Sofija, 1968, str. 173).

[to se odnesuva do pesnite za Aleksandar Makedonski, ve}e spomnavme deka Stefan Verkovi} sosema jasno zapi{al deka podatocite za ednata od niv gi dobil od ov~arot Stojan Me~karov (nekade vo {eesettite godini na 19. vek). Ponatamu, Verkovi} zapi{al dve pesni za Aleksandar Makedonski i od strana na slepiot Jovan Mihailov od selo Brodi, Sersko! Pa, belkim nekoj nema da tvrdi deka po~ituvaniot ov~ar Me~karov i slepecot Jovan Mihailov bile poligloti, koi svoeto poznavawe na nekolkute evropski jazici, go iskoristile za analiza na romanot za Aleksandar Makedonski, a potoa, inspirirani od toj roman, sednuvale i sozdavale pesni za Aleksandar Makedonski!? Zamislete si gi ov~arot Me~karov i slepecot Mihailov kako sedat eden do drug i zaedni~ki go ~itaat romanot za Aleksandar Makedonski (i toa na nekoj od evropskite jazici!), a potoa zaedno izmisluvaat pesni za nego(!?).Dali e toa mo`no? Odgovorot e - da, no samo vo fantazijata na pobornicite na teorijata za zatkarpatskoto mo~uri{no poteklo na dene{nata makedonska nacija.

Ponatamu, ve}e go navedovme svedo{tvoto na generalot Tot, spored koe u{te na krajot od 18. vek od grupa makedonski rabotnici bila peena pesna za Aleksandar Makedonski. Pa zarem i ovie, najverojatno nepismeni, rabotnici go ~itale romanot za Aleksandar Makedonski, za potoa da izmislat pesna za nego? Ako e taka, toga{ sigurno deka takvi bile i bra}ata Haxi Sekovi od seloto Sosalija, koi pele narodni pesni za makedonskioot car Karan. Ovie bra}a, ispa|a deka nemale druga rabota, pa otkako dobro ja prou~ile anti~kata istorija (posebno Herodot), sednale i gi "izmislile" pesnite {to gi peele za carot Karan. Isto taka, strasten ~itatel, ne samo na ovoj roman, tuku i na pove}e drugi dela od anti~koto tvore{tvo izleguva deka bila i baba Zlata [opova od seloto Kr~ovo, koja peela narodna pesna za Orfej. Izleguva deka, vrz osnova na nau~nite soznanija do koi do{la baba Zlata, podocna sednala i ja izmislila pesnata za Orfej (!?). Ni{to poslaba vo svojata anti~ka naobrazba ne bila nitu selankata Marija [opova od selo Crvi{ta, koja isto taka znaela nekolku strofi od narodnata pesna za Orfej, a strasten ~itatel na romanot za Aleksandar Makedonski izleguva deka bila i nepismenata po~ituvana majka na pisatelot Slave Makedonski, kako i site ostanati na{i sonarodnici, koi im gi ka`ale makedonskite narodni tvorbi so anti~ko-makedonski elementi na zapi{uva~ite od 19. i 20. vek. Spored logikata na na{ite pobornici na teorijata za zatkarpatskoto mo~uri{no poteklo na makedonskata nacija, site ovie na{i sonarodnici ne samo {to bile eksperti za anti~ko-makedonskata istorija (no i po{iroko, na celata anti~ka istorija), tuku bile i eden vid "izmamnici", zatoa {to samite "izmisluvale" tvorbi pod vlijanie na delata {to gi ~itale, po {to gi "podmetnuvale"istite kako "narodi". Navistina na{ite predci ne zaslu`uvaat vakvo poni`uvawe od ovie na{i istori~ari.

Inaku,na Balkanot srednovekovniot roman za Aleksandar Makedonski (Aleksandrida) za prvpat bil preveden na hrvatski duri vo 1871 godina vo Zagreb, i toa od strana na V. Jagi}, a vo 1878 godina bil preveden i na srpski i objaven vo Belgrad. No, toga{nite Srbija i Hrvatska nemale re~isi nikakva dopirna to~ka so Makedoncite. Srbija toga{ bila siroma{na i mala nezavisna dr`ava, a Hrvatska i samata bila pod tu|inska vlast, bez re~isi nikakvi kontakti so na{ite predci, koi `iveele vo mra~nite turski vilaeti. No, eve da pretpostavime deka (vo sklad so tolkuvaweto na na{ite zadkarpatski slovenofili) ov~arot Me~karov, slepiot Mihailov, babata Zlata [opova i ostanatite gorenavedeni lica, vo svojstvo na neotkrieni poligloti, i navistina uspeale da gi pro~itaat obata prevodi na romanot Aleksandrida na tu|ite jazici (hrvatski i srpski). Duri i da e taka, ostanuva nejasno ona najva`noto. Imeno, podatoci za postoewe na pesni za Aleksandar Makedonski ima barem sto godini pred pojavata na hrvatskiot i srpskiot prevod na romanot za Aleksandar Makedonski, t.e. pred eventualno da go pro~itaat istiot. Ova zna~i deka ili na{ite sonarodnici romanot ne go pro~itale na hrvatski i na srpski, tuku si go pro~itale vo original na nekoj od evropskite jazici, ili pak umotvorbite za Aleksandar Makedonski gi slu{nale od svoite predci, isto kako {to i tie gi slu{ale od svoite i se taka niz istorijata. Se nadevam deka ~itatelite nema da mi zabele`at na ovoj (opravdan!) cinizam, no celta mi be{e da uka`am do kade s# ne ode{e na{iot sopstven mazohizam vo negiraweto na vistinata za na{ite etni~ki koreni. Na brojni na{i istori~ari voop{to ne im pre~e{e toa {to drugi narodi (bez nikakvi argumenti) go prisvojuvaa Aleksandar Makedonski kako svoj, a koga iskonskata sila i energija na na{iot naroden genie, im ponudi dokazi deka anti~kite Makedonci se na{ite predci, toga{ tie, ne samo {to ova ne go prifatija, tuku duri i se obidoa da gi zabo{otat vakvite ~isti dokazi so svoite besmisleni tolkuvawa za navodniot romantizam kaj na{iot narod, koj navodno se javil kako rezultat na pojavata na nekakov srednovekoven roman za Aleksandar Makedonski vo Evropa. Inaku, kolku {to znam, za prvpat roman za Aleksandar Makedonski na makedonski jazik e preveden vo 1965 godina.Toa e romanot"Aleksandar Makedonski"od avtorot Slovomir Nastasievi}, vo prevod na Trajan Bavtirovski. Interesno e {to ovoj roman, vo izdanie na Detska radost pri NIP Nova Makedonija bil otpe~aten vo tira` od duri deset iljadi primeroci, {to i za sega{ni priliki e mnogu, a kamoli za toa vreme! Romanot prili~no objektivno gi prika`uva nastanite od toa vreme, no duri i negoviot golem tira` ne mo`e da gi pobie prethodno navedenite fakti za zapostavuvaweto na anti~ko-makedonskata istorija za vreme na komunisti~ka Jugoslavija. Duri pred krajot na `ivotot na ovaa dr`ava (sredinata i krajot na osumdesettite), se prevedoa nekolku knigi od taa oblast za po{iroka upotreba, kako na primer: knigite na Elis, Vilken, i drugi.

No, da se vratime na temava. Vo sega{nive uslovi mislam deka pojavata na postoewe na makedonski narodni tvorbi, posveteni na anti~kite Makedonci, treba poseriozno i posmelo da se obrabotuva, namesto dosega{niot poni`uva~ki i potcenuva~ki odnos, diktiran ne samo od strana na dnevno-politi~kite potrebi na ideologijata na biv{ite ju-komunisti, tuku i od strana na stranskite {ovinisti~ki propagandi, koi i samite tvrdat deka nie, dene{nite Makedonci, nemame nikakvi etni~ki i kulturni vrski so anti~kite Makedonci. Se razbira deka nad seto toa treba da bide silata na argumentite, a primerite {to gi prilo`uvame vo ovoj tekst, pretstavuvaat pove}e takvi argumenti, koi ednostavno mo`at da se formuliraat i kako edno edinstveno pra{awe: Do kolku dene{nite Makedonci nemaat nikakva etni~ka i kulturna vrska so anti~kite Makedonci, toga{ kako da se objasni pojavata na makedonski narodni tvorbi vo dene{niot makedonski folklor, vo koi se spomenuvaat anti~kite Makedonci, kako na{i predci? Pak }e povtorime deka folklorot na sekoj narod vo najgolema mera gi vle~e svoite koreni od etni~koto minato na istiot toj narod. Zna~i, Makedoncite od 19. i 20. samo gi nasledile folklornite tvorbi (obi~ai i sl.) od svoiote predci.Tie,pak,gi nasledile od svoite i se taka do anti~ko-makedonskite vremiwa kade e lociran npo~etokot na ovie tvorbi.

A sega,otkako go objasnivme ova, predlagam obratno da go postavime pra{aweto za nekoi od etno-kulturnite motivi vo na{ite narodni tvorbi (za {to me pottikna makedonskiot istra`uva~ Bo`idar Kirjanov od Sandanski, Pirinska Makedonija). Site pretstavnici i zagovornici na teorijata za zatkarpatskoto mo~uri{no poteklo na dene{nite Makedonci, javno gi povikuvam da mi poso~at barem edna edinstvena makedonska narodna tvorba vo koja e opi{an `ivotot na "Slovenite" vo nivnata navodna pratatkovina zad Karpatite! No, popusto }e baraat zatoa {to takvi tvorbi vo na{iot folklor - nema! Poradi toa se postavuva pra{aweto: do kolku sme nie ~isti "zadkarpatski Sloveni", zo{to toga{ nema nitu edna makedonska narodna tvorba za "na{iot" `ivot zad Karpatite? Kako }e go objasnat ovoj empiriski fakt privrzanicite na "zatkarpatskoto mo~uri{no poteklo na makedonskata nacija"? Se nadevam deka nema da tvrdat deka na{iot naroden genij bil vo zabluda {tom ne sozdal nitu edna tvorba za zatkarpatskoto poteklo na Slovenite, a za razlika od toa sozdal brojni tvorbi za na{eto anti~ko-makedonsko poteklo. Naprotiv, doka`ano e deka na{iot naroden tvorec brilijantno umeel da gi determinira na{ite predci niz istorijata, od koi vpro~em i samiot poteknuval.Pa, zo{to toga{ go nema `ivotot na "Slovenite" zad Karpatite vo makedonskite narodni tvorbi, a gi ima anti~kite Makedonci? Kolkav mazohizam i {teta pravea na{ite privrzanici na teorijata na "zatkarpatskoto poteklo na Makedoncite", koi, od edna strana, ne ubeduvaa deka makedonskite narodni tvorbi so anti~ko-makedonska sodr`ina bile "proizvod na nekakov romantizam"(!?), poradi toa {to nie sme bile "Sloveni so poteklo od zad Karpatite", a od druga strana mol~ea pred faktot {to ne postoi nitu edna makedonska narodna tvorba posvetena na `ivotot zad Karpatite na istite tie navodni zadkarpatski "Sloveni",iako tie navodno prestojuvale zad Karpatite, mnogu poblizu do na{evo vreme, otkolku opeanite anti~ki Makedonci. Se nadevam deka vo idnina poseriozno }e bidat tretirani ovie fakti od fundamentalno zna~ewe za na{ata istoriska samobitnost.