- Vo Makedonija sekoj pogolem kamen krie vo sebe mit, predanie, prikazna od edna ograbena civilizacija, kako od drevnite taka i od sovremenite Grci i od Rimjanite.
- I prvite i vtorite se istoriski narodi, dodeka Makedoncite ne se samo bibliski narod, (primer Makavejskata kniga), nam doprva ni pretstoi makotrpen trud, bidej}i na{ite fonetski crtici i reski ne mo`ele da nemaat nekoi prethodni znaci na paleolingvistikata.
- Tokmu zatoa, tezata za doa|aweto na Slovenite na Balkanot pa|a vo ko{ot za otpadoci.
N
ajpogoden, najsoodveten odgovor na pra{aweto dali sovremenite Makedonci, t.e. nie, podeleni na ~etiri par~iwa i raspar~eni na site ~etiri strani od svetot - sme naslednici na drevnite Makedonci? Nie, koi po nekoe ~udo na Yeus i negoviot sin Makedon uspeavme da si go za~uvame na{eto iskonsko ime, po poznatiot poraz na velikanot Aleksandar Makedonski, i po site istoriski peripetii bevme ograbeni od Helenite i Rimjanite, a poseduvame mitologija so svoite koreni vo paleolitot i pismenost stara 11 mileniumi. Pa neli Makedoncite bea tie koi gi rodile i gi dale na svetot Uran i Geja ~ii imiwa vo na{iot sovremen jazik, etimolo{ki, kako korenot taka i osnovata gi nao|ame na sekoj ~ekor, ne samo vo sovremeniot literaturen jazik kaj Makedoncite tuku i kaj ostanatite Sloveni, zborovi odnosno imiwa koi oformija Nebo i Zemja, zarodi{ot na politeizmot i Teogonija.Isto taka eponimniot slu~aj na Ilij - Sonceto so prvobogot od vremeto na politeizmot. - Yeus, Theos,
Deus. Sonceto so prvobogot od vremeto na politeizmot pa i site za~uvani imiwa na stoticite a mo`ebi i iljadnici, {to gi nosat xinovite, nimfite, heroite, i drugata onomastika koja e tesno povrzana so toponimijata, polinimijata i drugite imiwa od mitolo{koto vreme na planinite, rekite, ostrovite i drugo. Taka na primer Venetska Reka (Venetikos Potamos) izvira od viso~inite na planinata Orljak, ni ja pripomnuva Bogiwata Afrodita, Veneta koja vsu{nost ozna~uva eponimka na Venera; ili gradot Venetija (Venecija) vo Italija, izgraden od nejziniot sin Enej, voda~ot na Venetite i Dardancite za vreme na Trojanskata vojna, vospeana vo najstariot {edevr na drevnomakedonskata literatura Ilijada i Odiseja. Penistata Reka, koja izvira od Gorata Ombal i ~ie ime zaedno so drugata onomastika bilo zabele`ano so drevnomakedonskite fonetski crtici i reski, najmalku stari 11 mileniumi. Potoa za~uvanoto ime na Rekata Zelena koja go obikoluva od ju`nata strana drevnomakedonskiot Panteon na Gorata Olimp, kraj koja vodel qubov prviot krunisan bog od Golemata Majka \eja. - Kron so negovata sopruga Reja, se razbira spored predanieto za niv.Od izronatite kapki krv od genitaliite na Uran, koga bil kaznet, be{e roden ostrovot Krf koj po forma li~i na srb so koj xinot Kron, po ba-rawe na negovata Golema Majka \eja, go kastriral rodeniot si tatko. Mitolo{kata vrska na ostrovot Krit se povrzuva so mitot za ra|aweto na Yeus i negovoto oceluvawe, za~uvana do na{e vreme so iskonskoto ime. Tamu bilo spaseno novoroden~eto, idniot prvobog na Makedoncite so oreolot na temeto so {esnaesete zraci. - Sonceto.
SIMBOLIKATA [TO GI OLICETVORUVA DREVNITE BOGOVI NA ARHAI^NITE MAKEDONCI
Ovaa terakota stara ~etiri pet mileniumi ne samo go olicetvoruva drevnomakedonskiot bog nad bogovite tuku i go slika geneolo{kiot idol - Sonceto so negovoto drevno ime Ilij, za~uvan i vo pravoslavniot svet na svetcite so oreolite, kako nadovrzana tradicija na sovremeniot monoteizam. Na tie svetci i denes im svetime ne samo so sve}i i sveteni vodi, simbol na Ilij i Ilirite, t.e. na Sonceto, S'nceto, Sunceto, Sl'nceto i ostanatite dijalektni formi koi stanaa sinonim na drev-nite Iliri so najsovremeniot epitet - Sloveni {to pod zbor od etimolo{ka gledna to~ka zna~i poklonici na Sonceto t.e. na Yeus Theos-
DeusOstrovot Krit imeto go dobil od drevnomakedonskiot infinitiv kriti, (da krie{). Ova ime, so drevnomakedonskata semantika ube`i{te, skrivali{te, isto taka e povrzano so predanieto {to go ostavile drevnite Makedonci.
Dene{noto ime na stariot kontinent Evropa, }erkata na Fenikijskiot kral, princezata Evropa e dobieno po istiot pat na sozdavawe, tvorewe na toponimite.
Do deneska ostanuva `iv svedok imeto na nimfata Smirna, ~ie ime go nosi anadolskiot grad Izmir. Belomorskiot grad Ber e samo eponim na eden od sinovite na Bogot Makedon pa i imeto na negoviot vnuk Olgan, bog na rekite koe ja ukrasuva najgolemata reka Volga. Imeto na bogot Ber, sinot na Makedon go nosi i germanskiot grad Berlin, italijanskiot Berlina, albanskiot Berati, belomorskiot grad Ber i Vardarskiot Berovo, i bezbroj drugi imiwa ne samo na gradovi tuku i li~ni imiwa, kako i prezimiwa vo siot slovenski svet. Takvi primeri mo`eme da navedeme bezbroj {irum trite kontinenti {to vleguvaat vo "granicite" na drevnomakedonskata Mitolo{ka Imperija.
GRABE@OT NA DREVNOMAKEDON-SKATA PREDISTORISKA CIVILIZACIJA
Ova {to go navedovme e samo kapka od moreto na drevnata makedonistika, ostavena na povr{inata na zemjata i kaj li~nite imiwa na drevnomakedonskiot politeizam. Vo Makedonija sekoj pogolem kamen krie vo sebe mit, predanie, prikazna od edna ograbena civilizacija, kako od drevnite i sovremeni Grci, taka i od Rimjanite.
I prvite i vtorite se istoriski narodi, dodeka Makedoncite ne se samo bibliski narod, (primer Makavejskata kniga), nam doprva ni pretstoi makotrpen trud, bidej}i na{ite fonetski crtici i reski ne mo`ele da nemaat nekoi prethodni znaci na paleolingvistikata.
Tokmu zatoa, tezata za doa|aweto na Slovenite na Balkanot pa|a vo ko{ot za otpadoci. So taa teza {to ja prifatija na vremeto predcite na dene{nite golemi Makedonci, vsu{-nost za evtini pari se "pritopija" od veliki Ma-kedonci vo golemi Bugari, grkomani, srbomani pa i orivanitomani. Zo{to ba{ tie imiwa? Epa zatoa {to tie imiwa odnosno tie zemji deneska ja zastapuvaat Makedonofobijata na drevnite Rimjani i Grci; po nekoja slu~ajnost se ~etiri na broj, pa i za vreme na Rim i Rimskata okupacija, Makedonija be{e raspar~ena na ~etiri provincii. I toga{, kako {to im e zabraneto deneska da komuniciiraat (da odat i idat, da mo`at da se sretnat brat so brata i da zapalat barem edna sve}a na pokojnite vo Belomorska, Pirinska i Golobrdska Makedonija). Isto taka i toga{ im bilo zabraneto od Rimjanite da komuniciraat me|u sebe ~etirite raspar~eni makedonski provincii.
MAKEDONOFOBIJATA TRAE DVA IPOL MILENIUMA
Tezata deka Slovenite do{le na Balkanot od Zadkarpatskite mo~uri{ta ja iskonstruiraa germanskite etnikolozi. Taa, iako od nau~na gledna to~ka ne dr`i, bidej}i vo {estiot i sedmiot vek Vizantija be{e ~esto napa|ana od sever, kade {to navistina `iveele Sloveni. No, toa bea vojni a ne preseluvawe na narodite. Potoa Zadkarpatskite mo~uri{ta ne se kojznae kolkav golem prostor za da mo`ea site tie Sloveni {to vlegoa so oru`je vo Vizantija da `iveat tamu.
Vo spomenatite dva veka cela Evropa be{e naselena so Vindi, odnosno so Sloveni i drugi narodi od Indoevropskata populacija.
Ovaa germanska teza im be{e dobredojdena na Grcite po osloboduvaweto 1821 - 1828 godina od turskata imperija. Grcite po osloboduvaweto go prifatija za niven kral germanskiot dvorjanin Oton Gliksburg. Toa im dojde kako eden vid odol`uvawe za ikonstruiranata teorija na u{te edna nova nacija na Balkanot.
Vo ovaa vrska pri sozdavaweto na gr~kiot etnos, se razbira deka toj ima i koren i osnova vo drevnomakedonskiot jazik i zatoa tvrdime deka takanare~eniot koine jazik (kini glosa) so koj na vremeto Aleksandar Makedonski trgna da go obedinuva svetot na istok i stigna do Indija, be{e otsekoga{ i ostanuva edno poglavie od istorijata na drevnata makedonistika. Vo koine jazikot 80% od zborovite nare~eni na gr~ki glosi (so koren glas odnosno zbor) bea od toga{niot pismen jazik na makedonskata imperija.
- Prodol`uva -