| Spored nacionalisti~kata platforma na Albanskata akademija na naukite (2) | |
| "MAKEDONIJA @IVEE NA PATERICI" ?! | |
| Podgotvi: Kokan STOJ^EV | |
M akedonskata akademija na naukite i umetnostite za prvpat od osamostojuvaweto na Makedonija se sprotivstavi na edna nacionalisti~ka i aspiratorska politika koja e izrazena vo dokumentot "Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe", koja ja podgotvi Albanskata akademija na naukite. Zatoa nie go objavuvame prodol`enieto od obra}aweto na MANU.Kolkavo bilo makedonskoto etni~ko naselenie vo Albanija znaeme dobro tokmu od epohata na Sv. Kliment vo krajot na IX vek. Isto taka, poznati se srpskite gramoti od XIV vek i osobeno turskite popisni defteri od XVI i XVII vek na po~vata na cela Makedonija, od koi se gledaat sostavot i promenata na naselenieto niz fazite na islamizacijata.Sovremenata sostojba {to se prezentira voop{to ne soodvetstvuva na tvrdeweto vo Platformata za t.n. "albanski etni~ki teritorii". Se znae deka na primer, oblasta Gora e naselena so makedonsko islamizirano naselenie, koe i deneska zboruva na makedonski naroden govor. Kako {to e poznato, Srbija pogolemiot del od Gora, po Prvata svetska vojna ja vklu~i vo svoite granici vo Kosovo. Samo 9 sela (vo oblasta Kuks) & bea dadeni na Albanija, a po Vtorata svetska vojna vo Srbija (Kosovo) ostanaa 19 sela i samo dve & bea otstapeni na Makedonija. Celata teritorija na albansko-makedonskata granica od Gora do Struga (od dvete strani) e naselena so makedonsko, vo pogolemiot del islamizirano naselenie. Toa {to deneska e zna~itelno izmeneta etni~kata i demografskata karta na ovie prostori e rezultat na procesite {to se slu~ija vo ponovo vreme. To~no se znae, spored za~uvanite turski defteri, koja naselba, vo koe vreme, kolku makedonsko naselenie imala i koga postepeno po~nala da se albanizira. Toa dobro go znaat i albanskite orientalisti i turkolozi. Sledstveno, nemalo iseluvawe na albansko naselenie od Makedonija, tuku naprotiv, preku doseluvawe od Albanija i od Kosovo, kako i preku enormniot natalitet, albanskoto naselenie postepeno se zgolemuva{e i go istisnuva{e makedonskoto, pojava {to prodol`uva i do denes. Poradi toa, nenau~ni se konstataciite vo Platformata deka "Albancite se tokmu tamu kade {to bile vo tekot na minatite iljadnici godini"! Na pove}e mesta vo Platformata se potencira deka Skopje bilo centar i sedi{te na Kosovskiot vilaet. Albanskite istori~ari dobro znaat zo{to sultanot prave{e takvi administrativni podelbi i koga Skopje stana vilaetsko sedi{te. Toa se slu~i duri na krajot na XIX vek! Mnogu e ~udno za edna Akademija na naukite na takov na~in da gi koristi faktite i od toa da izvlekuva zaklu~oci za etni~kite granici na narodite na Balkanot. Vo Ni{, Leskovec i Vrawe, vo Kumanovo, Prilep i Bitola, kako i vo Lerin i Kostur, nikoga{ nemalo mnozinsko albansko naselenie. Kosovskiot vilaet ne bil i ne mo`el da bide (ni vo periodot do raspa|aweto na Turcija) "naselen vo najgolem del so albansko naselenie", nitu Skopje bilo "glaven centar" na nekakvo "istorisko Kosovo".Prezentiraweto na Skopje kako glaven grad na t.n. "istorisko Kosovo", {to e edna od osnovnite tezi na Platformata, ne pridonesuva za seriozen dijalog. Poznato e deka formiraweto na administrativnite granici i sozdavaweto na etni~ki heterogeni administrativni celini, be{e napraveno od politi~ki potrebi na Otomanskoto carstvo vo vreme na negovoto raspa|awe. Me|utoa, ignoriraj}i go toj fakt, Platformata teritorijata na Kosovskiot vilaet, s# na jug do Ov~e Pole i [tip, ja proglasuva kako albanski etni~ki prostor na "istorisko Kosovo". Sledej}i ja taa logika Platformata na Akademijata na naukite na Albanija duri i starobalkanskoto pleme Dardanci go izedna~uva so ilirskata populacija. Taka na "vol{eben" na~in se povrzuvaat Dardancite vo Skopje od anti~ko vreme i Skopskiot vilaet od minatiot vek. Ako se trgne po taa logika, dali toa bi zna~elo deka i Bitolskiot vilaet, vo koj vleguvaa makedonski, albanski i gr~ki teritorii s# do Tesalija, treba da se proglasi za istoriski del na Albanija! Vo tekstot na Platformata pove}ekratno se podvlekuvaat te{kite posledici za Albancite od dolgata osmanliska okupacija, osobeno po otporot na Skenderbeg. Objektivnata kriti~ka analiza upatuva na soznanieto deka so masovnoto islamizirawe na Albancite, nivnite voeno-feudalni sloevi participirale vo podemot na Osmanliskata imperija i vo nea zazemale istaknati i ~elni pozicii. Vo vremeto koga be{e razni{an centralizmot na osmanliskata vlast, vo vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX vek, vo surovite me|usebni presmetki na albanskite regionalni gospodari - visoki funkcioneri na Imperijata, no vo isto vreme i odmetnici (Ali-pa{a od Tepelena, Mehmet-pa{a Bu{atlija i dr.), te{ko strada{e makedonskoto naselenie. Nivnite voeni sudiri do uni{tuvawe se protegaa i na po~vata na Centralna Makedonija.Vo tie okolnosti Makedoncite na teritorijata na Makedonija i na Albanija dolgo bea podlo`eni na represija, preselbi i na nasilno islamizirawe vo borbata za opstanok. Taa sostojba trae s# do sredinata na XIX vek, koga Otomanskoto carstvo po~na da tone, a albanskiot narod definitivno go postavi pra{aweto za dr`avnosta i emancipacijata na svojot entitet, nastojuvaj}i da gi nadmine konfesionalnite ramki.
"OD NI[ DO [TIP - ISTORISKO KOSOVO"?! Platformata na Akademijata na naukite na Albanija konstatira deka vo 1941 god. Hitler ne & gi dal "albanskite etni~ki prostori vo Jugoslavija" na Albanija, tuku na Italija, a na Tirana & otstapil "samo od administrativen aspekt" ~etiri od {estte prefekturi, me|u koi i prefekturata Tetovo. Pritoa se veli deka "albanskite regioni na Skopje, Kumanovo i Prespa & bea dadeni na Bugarija" i samo patem se dodava: "Na Vladata voTirana & bea dadeni na administrirawe i regionite na Debar, Ki~evo i Struga". Zarem toa e "etni~ka Albanija"? Zarem albanskite akademici zaboravija deka makedonskite partizani, zaedno so albanskite, vodea trigodi{na oru`ena vojna tokmu protiv albanskata profa{isti~ka policija, balisti~kite paravojski i drugite voeni fa{isti~ki formacii na Albancite? Vo tie borbi Makedoncite gi dadoa najgolemite ~ove~ki `rtvi, osobeno vo 1944 godina. Zatoa e nerazbirlivo anektiraweto na Zapadna Makedonija kon Albanija vo vremeto na fa{isti~kata okupacija vo Platformata da se tretira kako pozitiven istoriski nastan. Makedonskiot narod go pameti toj period kako period na fa{isti~ki teror vo ovoj del na Makedonija koga se slu~i u{te eden od egzodusite na Makedoncite vo ponovata istorija. Makedoncite bea uvereni deka toa ne be{e ~in na dobronamerni sosedi so koi sme imale trajni odnosi na so`itelstvo na prostor kade {to `iveat Makedonci i Albanci. No, pove}e od polovina vek po Vtorata svetska vojna, avtorite na Platformata smetaat deka na Albanija & bila nanesena istoriska nepravda i vo 1941 koga ne bil anektiran celiot prostor na Prespa kon Albanija u{te na samiot po~etok na fa{isti~kata okupacija. Dobro e poznato kako e iscrtuvana ovaa karta vo 1941 god., pa duri i pretenziite da se zagrabi i Ohrid vo granicite na Albanija, vo me|usebnite nagoduvawa na silite na Oskata. I zarem Akademijata na naukite na Albanija mo`e da poveruva deka makedonskite gradovi Skopje, Prilep, Bitola, Ki~evo, Kumanovo i drugi mo`ele da smetaat na albansko samoopredeluvawe! Toa li se tie "legitimni teritorijalni aspiracii" na dene{nite Albanci i u{te li se sonuva za "avtohtonosta" na albanstvoto na "istorisko Kosovo" - s# "od Ni{ do [tip"? Takvoto samoopredeluvawe na site malcinstva, kako {to pledira Akademijata na naukite na Albanija, na Balkanot }e dovede do op{ta krvava erupcija, za{to "bure barut" ne e samo Albanija i nejzinite malcinstva, tuku pred s# Makedonija, ~ija{to teritorija be{e raspar~ena na ~etiri dela, a narodot genocidno uni{tuvan vo tekot na re~isi celo edno stoletie.
"SEVEROT NA MAKEDONIJA ALBANSKA ZEMJA" ?! Veruvame deka vo Akademijata na naukite na Albanija ima mediavelisti {to znaat deka Slovenite ne bile pagani do H vek, deka celo stoletie pred toa ja razvivala svojata dejnost Ohridskata kni`evna {kola vo Makedonija i vo eden del od dene{na Albanija! Sledstveno, i toponimite ne se slovenizirani, tuku podocna i vo na{e vreme po~naa da se albaniziraat. Istoriskite izvori jasno svedo~at i za toponimite vo vekovite pred osmanliskoto zavladuvawe, a bogatite i precizni turski defteri go registrirale sekoe selce so negovoto ime vo site sledni vekovi. Zatoa, krajno e nenau~no da se zboruva ne samo za "istorisko Kosovo so negoviot glaven grad Skopje", tuku duri i deka "Republika Makedonija go anektira ju`niot del na istorisko Kosovo (okruzite na Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Kumanovo), zaedno so okruzite Debar i Struga"! Site tie mesta od iskoni gi nosat istite imiwa so slovenska etimologija i najgolemiot broj od niv nikoga{ vo minatoto nemale albansko naselenie, ili na prsti mo`ele vo niv da se izbrojat albanskite familii. I tuka turskite defteri se decidni! So koja argumentacija Akademijata tvrdi deka Makedonija "anektirala" del {to bil "naselen so mnozinstvo od anti~ki Albanci", deka toa bilo "nelegitimen akt", deka toa ne e "makedonska zemja", deka "ju`niot del na istoriskoto Kosovo ili severniot del na Republika Makedonija, toa e albanska zemja"! Mo`e li da se poka`e barem eden edinstven istoriski relevanten podatok za toj i takov "legitimitet"? Da potsetime deka vo prosvetitelskata integracija na Makedoncite, Albancite, Vlasite vo duhot na evropskiot XVIII vek be{e presti`na ulogata na golemiot vla{ki grad Moskopole, kulturna prestolnina na del od Jugoisto~na Evropa, od koja denes ostanale skromni ostatoci nad Kor~a. A se znaat i site makedonski spomenici vo Albanija {to svedo~at za tradiciite na kirilometodievskata misija vo crkvite od sredniot vek do na{e vreme. Isto taka se premol~uva postoeweto na zna~ajni grupacii na makedonskiot etnos od pravoslavna i muslimanska konfesija vo ramkite na Republika Albanija, so toa {to oficijalno se prezentiraat samo nekolkute sela vo Mala Prespa. Toa se pra{awa koi mislevme deka mo`at da se re{avaat vo sorabotka na sosedi {to se motivirani od `elbata da otvorat novi perspektivi na svoeto postoewe na ovoj prostor. Me|utoa, tekstot na Platformata ne ostava mnogu mesto za takov vid dijalog.Soni{tata na edna mitologija poznata na Balkanot, spored koja sekoj ima etni~ki prostor do kade {to `iveele negovite dale~ni predci, nezavisno od nivnata zastapenost i broj, i tezata deka tie treba da se najdat pod ist pokriv, im donese na balkanskite narodi mnogu zlo, tragedii i `rtvi. Proklamiraweto na dokumenti na najvisoki nau~ni institucii i nivnoto verificirawe od dr`avnite faktori, vo ovoj vid i so vakvi pretenzii, ne nudi perspektiva na pragot na idniot milenium za nadminuvawe na nacionalnata dr`ava od XIX so gra|anskata dr`ava od krajot na HH vek, vo ~ie sredi{te se sovremenite sfa}awa i normi za univerzalnosta na gra|anskite i na ~ovekovite slobodi i prava.
MAKEDONIJA - DR@AVA NA RAMNOPRANI GRA\ANI Vo Platformata se veli: "Re~isi dvaeset godini kako makedonskite vlasti ne go objavuvaat to~niot broj na Albancite"! Me|utoa, vo Makedonija, po Vtorata svetska vojna, se sprovedeni pet popisi na naselenieto spored metodologijata i normite na zapadnoevropskite zemji. Taka, spored prviot oficijalen popis vo Makedonija vo 1953 godina imalo 162.524 Albanci, ili 12,5% od vkupnoto naselenie, dodeka vo popisot od 1994, sproveden pod me|unaroden monitoring, brojot na Albancite iznesuval 484.228 ili 23%. Vo istite popisi makedonskoto naselenie broelo vo 1953 godina 860.669 ili 66% od vkupnoto naselenie, a vo 1994 imalo 1.401.389 Makedonci ili 66,5 %. Spored ovie podatoci, odnosot me|u makedonskoto i albanskoto naselenie vo 1953 bil 6:1, a vo 1994 godina toj odnos iznesuval 3:1. No, da go vratime pra{awevo vo obratna nasoka: Kade se objaveni statisti~kite podatoci za nacionalnostite i nivnite jazici vo Albanija? Zar samo onie okolu 4-5.000 vo oblasta Pustec se Makedonci? Spored na{i soznanija, vo ovaa sosedna dr`ava deneska `iveat nad 120.000 Makedonci (hristijani i muslimani), no toa nikade ne se gleda vo albanskite dr`avni statistiki. Otade, vrz osnova na koi pokazateli Akademijata na naukite na Albanija zaklu~uva deka Albancite vo Makedonija pretstavuvaat 35% od naselenieto, koga i posledniot popis najde samo 23%? Pri programiraweto na opciite za sudbinata na Makedonija vo Platformata o~evidno se pravi nedopu{tiv previd: Makedonija ne mo`e da bide dr`ava spored primerot na Avstro-Ungarija. Ungarija vo granicite na Avstrija do 1867 god. ne be{e teritorija na malcinstvo, tuku na narod so svoja istorija, stara dr`avnost, svoj jazik i sopstvena afirmirana kultura. Albancite vo Makedonija, me|utoa, se malcinstvo {to ima svoja mati~na dr`ava nadvor od granicite na Republika Makedonija. Toa bi bilo isto kako koga dene{na Romanija ili Slovakija bi mu priznale takov dr`aven konstitutiven status na brojnoto ungarsko malcinstvo. Spored toa, Makedonija e zaedni~ka dr`ava na site ramnopravni gra|ani vo nea, vo koja site malcinstva go imaat istiot status, nezavisno od nivnata brojnost. Albancite ne mo`e da imaat ni "avtonomna pokraina" vo Republika Makedonija, nitu pak poradi toa bi trebalo da se ~uvstvuvaat kako gra|ani "od vtor red" - ako gi u`ivaat, kako i Makedoncite, site gra|anski i ~ovekovi prava i slobodi, za{to i taa opcija ja nosi istata tendencija za secesija. Zatoa i ne e vozmo`na i mo{ne e opasna minatovekovnata teza za "obedinuvawe na site albanski etni~ki prostori vo edinstvena nacionalna dr`ava", kako {to ne e vozmo`no da se bara sozdavawe na edinstvena dr`ava na site Makedonci. Koga najposle }e se zavr{i ova predolgo tragi~no razdobje od novata balkanska istorija izlezot }e morame site zaedno da go barame. Nego, se razbira, nema da go najdeme vo retrogradnite istoriski proekti za eden Balkan so iscrtuvawe na novi granici, so pottiknuvawe na konfrontacii i krvoprolevawa na balkanskite narodi. Posleden ~as e da po~neme od istorijata da primame sosema novi poraki, poraki za pogolemo me|usebno razbirawe, za nadminuvawe na parohijalnite delbi i feti{iziraweto na minatoto. Zatoa, ako morame da izbirame od minatoto, da go izbereme samo ona {to ima vistinska idnina.
TREBA DA SE PREKINE SO ILUZIITE Vreme e da izvle~eme pouki od surovite lekcii vo vrska so politi~kite manipulacii so istorijata na balkanskite narodi. Nacionalnite programi, obremeneti so samoizmami i iluzii, i dovedoa do tolku ~estite besmisleni vojni. I po seto ova, koi se mo`nostite za edna nova istoriska sredba na balkanskite narodi? Ako site nie prodol`ime na istorijata da gledame onaka kako {to taa dosega se odviva{e so tragi~ni vojni, so genocidni istrebuvawa, so yverski ubistva i zlostori, so egzodusi i preselbi, toa i takvoto soo~uvawe so istorijata nikoga{ nema da gi zale~i mnogute rani {to istorijata gi ostavi. Zatoa, balkanskata strategija, za koja se zalaga Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, mora da formulira sosem novi celi {to mo`at da bidat prifatlivi za site samo dokolku se zaedni~ki. Toa pak mo`e da se postigne edinstveno so prekin na kontinuitetot na zabludi i iluzii vo sozdavaweto na golemodr`avnite proekti. S# duri ne se raskrsti so niv, nie ne mo`eme da po~neme da gradime evropska idnina na Balkanot. Platformata za re{avaweto na albanskoto nacionalno pra{awe na Akademijata na naukite na Albanija ne ras~istila tokmu so niv. Fundamentalna kontradikcija vo nea e {to, od edna strana, se pledira za obedinuvawe na site Albanci vo edna dr`ava - "Golema Albanija" {to kako crvena ni{ka se provlekuva niz celata Platforma, a od druga, ovoj golemodr`aven proekt se obviva vo modalitetite i semantikata na sovremenata evropska politika. Zatoa sme uvereni, a toa dosega pove}epati sme go deklarirale, deka site na ovie prostori stoime denes pred edna golema istoriska zada~a najposle da raskrstime so zlokobnoto nacionalisti~ko minato, so starite nacionalisti~ki seni{ta i so poznatite zavojuva~ki aspiracii. Taa razdelba so takvoto minato treba da bide osnova da gi barame makar i po~etnite formi vo izgradbata na edna seopfatna ekonomska, politi~ka i kulturna balkanska idnina. Samo na toj na~in mo`eme da izlezeme od poznatite balkanski ksenofobii i nacionalisti~ki frustracii, za~ekoruvaj}i, na pragot na XXI vek, vo edna evropska idnina na integracija i povrzuvawe na narodite vo sozdavaweto i unapreduvaweto na evropski kvalitet na `ivotot.Pred taa golema zada~a, koja{to edinstveno mo`e da otvori novi balkanski horizonti, treba zasekoga{ da se otfrlat retrogradnite i vo mnogu svoi aspekti tragi~ni balkanski ideologii za sozdavawe golemi balkanski dr`avi. Tie i takvi balkanski ideologii na t.n. ~isti nacionalni dr`avi i pokraini {to gi sprotistavuvaat balkanskite narodi edni protiv drugi bea i pretstavuvaat glavna pri~ina za nivnoto me|usebno vojuvawe i krvoprolevawe. I s# duri tie ideologii se na balkanskata scena vo vid na razni platformi za prekrojuvawe teritorii i iscrtuvawe granici i za novi razgrani~uvawa na ovie narodi - nema da prestanat vojnite, nasilstvata i urivawata, egzodusite i preselbite. Vo ~asov koga trae ova ludilo na uni{tuvawe, site ~uvstvuvame deka doa|a neumolivo vremeto na redefinirawe na starite balkanski politiki i napu{tawe na site konzervativni nacionalni programi i golemodr`avni proekti. Sprotistaveni na site vidovi nacionalisti~ki atavizmi, naukata i kulturata ne smeat povtorno da se vpregnat vo slu`ba na konzervativnite i anahronite ideologii, koi nastojuvaat da go zaprat Balkanot da se ottrgne od stariot pat na nacionalisti~kite i etnocentri~ni idei {to dovedoa do tolku tragi~nite balkanski krvoprolevawa i pusto{ewa i vo starata i vo novata istorija. Na krajot od ovoj milenium istoriski sme povikani da napravime s# za da gi podgotvime na{ite narodi za edna temelno nova idnina, idnina na prijatelstvo i sestrano ekonomsko, politi~ko i kulturno nivno povrzuvawe, da otvorime nova stranica vo istorijata na Balkanot. |
|