"Eve, ni svetna, hristoqupci, svetlozra~niot spomen na na{iot prebla`en tatko Kiril, nov apostol i u~itel na site zemji, koj{to ogrea na zemjata kako sonce na vistinska vera i ubavina, kako sonce na trisu{noto bo`estvo, osvetluvaj}i go siot svet..."

(Od Pohvala na na{iot tatko i u~itel slovenski Kiril Filozof od Sv. Kliment Ohridski).

Na 24 maj vo Rim, vo ~est na makedonskite i seslovenskite prosvetiteli, Sv. Kiril i Metodij, oficijalna dr`avna i crkovna delgacija }e oddade dol`na po~it, poklonuvaj}i se na grobot na Sv.Kiril Solunski vo crkvata San Klemente.

Vakvata po~it Sv. Kiril i Metodij ja zaslu`ija so goleminata na svoeto delo, so koe go zazemaat ~elnoto mesto me|u kulturnite velikani na ~ove{tvoto. Ova zaslu`eno mesto na Solunskite bra}a im go obezbedija u{te vo H vek nivnite verni u~enici koi uspe{no go prodol`ija nivnoto seslovensko delo. Vo tekot na izminatite vekovi, spomenot za makedonskite prosvetiteli ne samo {to ne zgasna, tuku s# pove}e zacvrsnuva, pri {to na nivnoto delo se poklonuvaat i drugite nacii.

@ivotnite vrvici na Sv. Kiril i Metodij, koi rabotej}i vo slu`ba na seslovenskoto prosvetuvawe, gi odnese vo svetiot grad Rim. Tie se pokaneti od papata Nikolaj, no koga do{le zimata 867 -868 godina, niv gi pre~ekal novopostaveniot papa Adrijan. Vo tekot na svojot prestol vo Rim izvr{eni se golem broj aktivnosti: ceremonijalno gi predale i gi smestile mo{tite na Sv. Kliment papa Rimski, potoa im gi primile i gi osvetile slovenskite knigi vo crkvata Santa Marija Maxore, Sv. Metodij bil posveten za sve{tenik, bila izvr{ena liturgija i se peelo na slovenski jazik vo crkvata Sv. Petar, Sv. Petronila, i Sv. Pavle. Me|utoa do{lo do poremetuvawe na Konstantinovoto zdravje i poradi pret~uvstvata za svojata bliska smrt toj ja primil mona{kata shima i go zel imeto Kiril. So ova ime `iveel u{te 50 dena i umrel na 14 fevruari 869 godina, na 42 godi{na vozrast.

Samata mestopolo`ba na grobot na Sv.Kiril e dosta kontradiktorna i nejasna. Svoi napori za razre{uvawe na enigmata, kade e grobot na Sv. Kiril, napravi eminentiniot makedonski arheolog prof. d-r Petar Miqkovi} - Pepek.Toj vrz osnova na svoi prou~uvawa tvrdi deka grobot za koj dosega se mislelo deka e grob na Sv. Kiril, vsu{nost, e tu| grob. Prou~uvaweto na ovoj problem i postapnosta kon otkrivaweto na s# ponovi soznanija ima dolga istra`uva~ka istorija. Istra`uvawata koi pred triesetina godini gi zapo~naa Hans Belting i Xon Ozborn, kako i ponovite na Federiko Gvidobaldi, sekako se dosta argumentirani i temelni. Istra`uvawata na prof. d-r Petar Miqkovi} vsu{nost se potvrda na ovie naodi.

Vo vakvi slo`eni okolnosti izvesni vistini za Kiriloviot grob, sepak, mo`at da se otkrijat so pomo{ na literaturnite podatoci koi se mnogu bogati. Za Kirilovoto pogrebuvawe i grobot smesten vo crkvata San Klemente vo Rim, dosta op{irno se govori vo dvata osnovni literaturni izvori: na staroslovenski (makedonski) jazik - op{irnoto `itie na Sv. Kiril Solunski (pi{uvano verojatno od Sv.Kliment Ohridski pred 880 godina) i na latinski jazik -Legenda italika (pi{uvana od Gauderik, episkop na Veletri, po 880 godina verojatno so podocne`ni mali interpelacii, bidej}i vo nea se koristeni podatocite od op{irnoto `itie na Sv. Kiril). Od okolu 1100 godina poteknuvaat podatocite vo op{irnoto Klimentovo `itie napi{ano na gr~ki jazik od Ohridskiot arhiepiskop Teofilakt.

Vo ovie literaturni izvori mnogu precizno e opi{ano {to se slu~uvalo po smrtta na Sv. Kiril kako i za samoto pogrebuvawe. Imeno, otkako umrel Sv. Kiril, papata zapovedal site da se soberat so sve}i, da pejat nad nego i da mu napravat pogreb kako {to bi mu napravile na papata. No, Sv. Metodij go zamolil papata da go prenese teloto vo negoviot manastir na Olimp vo Mala Azija. Toga{ Papata naredil da go polo`at vo drven kov~eg i da go zakovaat so `elezni klinci i taka da go dr`at sedum dena dodeka se gotvea za pat". No toga{ rimskite episkopi, sve{tenstvoto, kardinalite, i blagodarnicite gi sovetuvaa papata deka ovde treba da bide pogreban kako ~esen ma`. Ovoj sovet mu se dopadnal na papata i predlo`il: "Nasproti rimskiot obi~aj, }e go pogrebam vo mojata grobnica vo crkvata na Sv.Apostol Petar". Po ova brat mu Sv.Metodij se soglasil: "Bidej}i ne mi go dadovte, toga{ ako vi e drago, neka le`i vo crkvata Sv. Kliment, so koj dojde vamu".

"I taka, zaedno so kov~egot go polo`ija vo grobnica od desnata strana na oltarot vo crkvata Sv. Kliment kade toga{ po~naa da stanuvaat mnogu ~uda. Otkako go vidoa Rimjanite, u{te pove}e po~naa da se dr`at za negovata svetost i ~est, i otkako naslikaa negova ikona nad grobot negov, po~naa da palat sve}i nad nego.."

Podatokot za samoto mesto na Kiriloviot grob vo bazilikata San Klemente e identi~en vo dvata literaturni izvori. Me|utoa, iako ovoj podatok sodr`inski e sosem precizen, sepak, najgolem del od nau~nicite nametnale pogre{na opredelba na lokacijata za prvobitniot Kirilov grob, vnesuvaj}i ja ovaa zabuna pred s# so neispravnoto tolkuvawe na poimot "desnata strana", {to e vsu{nost, za srednovekovieto mnogu pokompleksen, otkolku za sovremenicite na novovekovieto.

Zborot desno ili levo stana osobeno uslo`net poradi me{aweto na ovoj poim {to zna~el i za likovnata umetnost, bidej}i koa vo prira~nicite se govori deka Bogorodica ili nekoi drugi svetiteli se nao|aat na desnata strana od Hristos, toa se odnesuva na levata strana od Hristos. Vakva pozicija doa|a ottamu {to sekoga{ se zema centralnoto mesto na Hristos vo smisla na liturgisko ~inodejstvuvawe ili bo`ja to~ka na gledawe.

Vo ovoj pogled e interesna tradicija na razli~nite krstewa: od desno kon levo kaj pravoslavnite hristijani, a obratno, od levo kon desno kaj katolicite i monofizitite. Me|utoa, blagoslovot upaten kon hristijaninot i vo dvete tradicii e ist:od levo na desno. Ovoj poredok, zna~i kaj katolciite ostanuva ist - i za onoj {to se krsti i za onoj {to upatuva blagoslov. Toj nepromenet poredok sekoga{ ja ima glednata to~ka na bo`iot posmatra~.

Ottuka proizleguvaat opravdanite somnevawa da Prof. d-r Petar Miqkovi}, ne samo vo pogled na lokacijata na Kiriloviot grob vo bazilikata San Klemente, tuku vo nasoka na pottiknuvawe na procesot na razre{uvawe na ovaa dilema.

Najnovite nau~ni istra`uvawa go iznesoa na videlina problemot dali makedonskata dr`avna i crkovna delegacija poklonuvaweto na imeto i deloto na seslovenskite prosvetiteli go vr{at na tu| grob. Ovaa tradicija zapo~na vo dale~nata 1969 godina koga za prvpat vo starata crkva San Klemente, nedaleku od stariot Koloseum i Neronovite gradini, se otpea za upokoena molitva na makedonski jazik, na onoj jazik so koj vo toga{nata negova razvojna forma, se sozdade slovenska pismenost.

Dali blagodarnosta {to ja izrazuva makedonskiot narod na ova mesto kade vpro~em stoi i spomen plo~a, treba da se promeni, o~ekuvame da go re{i institucija od povisok dr`aven i nau~en rang. Vo Makedonija postoi Akademija na naukite i umetnostite koja vo vakov slu~aj i za vakva rabota treba da ima ekspeditivna i korelativna uloga. Tokmu nedostigot na sluh za tolku va`no pra{awe od visok nacionalen interes, projavi golema rezignacija kaj makedonskiot narod. Nivnoto neanga`irawe za razre{uvawe na problemati~nosta okolu makedonskoto kulturno nasledstvo vo Makedonija i nadvor, sepak e segment na poluvekovnoto hirur{ko otstranuvawe na vi{ok nacionalen interes.