"Sedmiot po red predok na ovoj Aleksandar (se misli na Aleksandar Prvi) be{e Perdika, koj go osnova makedonskoto kralstvo, i toa vaka: Trite potomci Temenovi: bra}ata Gavan, Aerop i Pedrika izbegale od Arg vo Ilirija, a od Ilirija, navleguvaj}i vo Gorna Makedonija dojdoa vo gradot Lebaja. Tuka se vrabotija da slu`at kaj kralot. Edniot gi ~uval kowite, vtoriot govedata, a najmaliot od niv Perdika, gi ~uval kozite i ovcite. Be{e toa vreme koga i kralevite, a ne samo narodot bea siroma{ni i nemaa pari. Lebot go mese{e i pe~e{e samata kralica. Ama, koga i da go pe~e{e lebot za najmladiot, ov~arot Perdika, toj sekoga{ dvapati narasnuva{e. I otkoga toa istoto sekoga{ se povtoruva{e, mu raska`a taa na svojot ma` za ova. [tom kralot toa go do~u, se seti deka toa mo`e da bide nekoj ~uden znak i deka pretska`uva ne{to va`no. Toj gi povika slugite i im naredi da ja napu{tat negovata zemja. Ovie pak mu rekoa deka vedna{ }e si odat {tom }e ja dobijat platata {to ja zaslu`ile. A koga kralot slu{na deka ovie baraat plata, mnogu se razluti i, bidej}i sonceto gi frla{e svoite zraci vo ku}ata niz otvorot na pokrivot kade minuva{e ~adot, im re~e, bidej}i bo`estvoto go navede na taa ludost, poka`uvaj}i so rakata na sonceto: "Eve, toa e platata {to ja zaslu`ivte i {to vi ja davam." Gavan i Aerop bea v~udovideni koga ova go do~ua, a najmladiot brat, bidej}i slu~ajno ima{e me~ re~e: "Se soglasuvame, kralu, da go primime toa {to ni go dava{", pa so no`ot go nacrta son~eviot zrak na ku}niot pod i, iscrtuvaj}i go toa, zafati tripati son~evi zraci vo svoeto krilo, pa potoa otide i toj i tie so nego.

Koga tie bea ve}e otideni, eden od kralskite slu`benici mu objasni na kralot zo{to ova dete toa go stori i so kakva namera najmladiot brat vedna{ go primi ona {to kralot mu go dade. A koga kralot toa go slu{na, mnogu se naluti i prati po niv kowanici da gi ubijat. Vo taa zemja se nao|a edna reka na koja i prinesuvaat `rtvi potomcite na begalcite od Arg, kako na svoj spasitel. I taa reka,koga Temenidite minaa preku nea, tolku silno nadojde {to kowanicite ne mo`ea da ja minat. A mom~iwata dojdoa vo drugiot kraj na Makedonija i se naselija blizu takanare~enite gradini na Mida, sinot Gordiev, vo koi rasnat divi rozi, od koi sekoja ima na sebe po {eeset liv~iwa i imaat poubav miris od site drugi rozi. Vo tie gradini, po raska`uvaweto na Makedoncite, be{e i Silen zaroben. Otkako se dofatija do taa zemja, bra}ata trgnaa i ja pokorija cela Makedonija."

Kako {to gledame, ovde se opi{ani nastanite koi mu prethodele na doa|aweto na Perdika Prvi na vlast vo Makedonija (okolu 653 g.p.n.e.).

Prviot aspekt od ovoj raskaz se odnesuva na - lebot. Ovde gledame deka glavniot predznak za stanuvaweto makedonski car na Perdika Prvi, bilo narasnuvaweto na lebot {to caricata go pe~ela za nego. Vedna{ pa|a v o~i faktot deka seto ova se slu~uvalo vo gradot ~ie anti~ko ime bilo - Lebaja! Dali ova sovpa|awe pome|u imeto na ovoj grad so na{iot zbor leb mo`e da bide samo obi~na "slu~ajnost"? No, toa ne e se. Ovde sekako e i imeto na ve}e spomenatiot predok na trojcata bra}a - Temen, {to isto taka pretstavuva ~ist dene{en makedonski zbor. Interesno e i imeto na eden od bra}ata - Gavan. Ova ime mo`ebi doa|a od na{iot zbor gavewe, {to zna~i: mamewe (spored Re~nik na Makedonskiot jazik, Skopje, 1961, str. 90). No, nema i ponatamu da navleguvame vo tajnite na onomastikata, tuku samo }e potsetime deka najgolemiot broj anti~ko-makedonski li~ni i ostanati imiwa i nazivi do na{evo vreme se stignati re~isi isklu~ivo preku nivnata gr~ka transkripcija,taka {to nie ne znaeme kako tie i navistina toga{ se izgovarale od strana na samite anti~ki Makedonci.No,duri i preku vakvata tu|a tranksripcija, fakt e deka nemal broj od ovie imiwa i nazivi, frapantno se sovpa|aat so dene{nive makedonski. No, elaboriraweto na ovoj problem go ostavame za poglavieto so li~nite imiwa i ostanati nazivi.

Vtoriot aspekt od raskazot na Herodot se odnesuva na negovoto si`e. Imeno, vo si`eto na ovoj raskaz sosema jasno se prepoznava eden od najzastapenite motivi {to podocna }e se javat vo makedonskata narodna prikazna, a toa e motivot na "trojcata bra}a" so posebno akcentirawe na likot na "najmaliot brat". Najmaliot brat (Perdika) ovde e toj {to ispadnal najre{itelen i najsmel protiv drskosta na carot i "najmaliot brat" vsu{nost e glavniot junak na ovoj raskaz od Herodot (bez razlika kolku ovoj raskaz e delumno ili celosno vistinit, ako se zeme vo obyir deka Herodot `iveel okolu 200 godini po slu~uvawata {to ovde gi opi{al).

Gledano od ovoj aspekt, treba da istakneme deka potpolno istata sostojba ja imame i vo makedonskite narodni prikazni zapi{ani od na{ite sobira~i vo 19. vek (a sekako i podocna). Imeno, golem del od ovie prikazni se posveteni tokmu na "trojcata bra}a", od koi "najmaliot brat" sekoga{ ispa|a najumen i najsmel, t.e. tokmu toj go re{ava problemot {to ostanatite dvajca bra}a ne mo`ele (isto kako {to e i vo raskazot na Herodot za potomcite Temenovi). Eden od najdobrite makedonski poznava~i na makedonskata narodna proza D-r Tome Sazdov, prou~uvaj}i ja sodr`inata na najgolemiot broj dosega zapi{ani narodni prikazni kaj nas, decidno tvrdi deka naj~esta tema vo na{ite prikazni se tokmu do`ivuvawata na "trojcata bra}a" i deka likot na "najmaliot brat" e najzastapeniot junak vo makedonskite narodni prikazni. Pritoa, D-r Sazdov pi{uva deka vo ovie prikazni trojcata bra}a obi~no bile socijalno obespraveni, no deka na krajot "najmaliot brat" gi re{aval nivnite problemi, a deka vo toa ~estopati mu pomagale vi{i sili. Na str. 44 od svojata kniga "Pregled na makedonskata narodna proza" ("Kultura", Skopje, 1981), D-r Sazdov, pi{uva:

"Najpopularen junak vo skaznata e likot na najmaliot brat, koj e sto`er za nejzinoto raska`uva~ko dejstvo... Faktot {to najmaliot brat sekoga{ izleguva pobednik nad site negovi neprijateli, sovladuvaj}i sekakvi te{kotii, treba da se tolkuva kako svoevidna apoteoza na podobrata idnina na rabotnite narodni masi..."

Sporeduvaj}i go vakvoto tolkuvawe na D-r Sazdov so sodr`inata na raskazot od Herodot, i sporeduvaj}i go Herodotoviot raskaz so sodr`inata na pove}eto makedonski narodni prikazni za "trojcata bra}a", naiduvame na nekolku frapantni su{tinski sovpa|awe. Tie se:

a) Postoewe na trojca bra}a (kaj Herodot - trojcata bra}a Temenovi)

b) Nivno rabotno ugnetuvawe i obespravenost (kaj Herodot trojcata bra}a rabotele kaj carot bez da dobijat plata)

v) Najmaliot brat vo glavna uloga,koj go re{ava problemot (kaj Herodot najmaliot brat go izbegnuva otvoreniot sudir so mo}niot i drzok car, t.e. barem privremeno go odlo`uva vakviot sudir, dodeka da izbegaat)

d) Vi{a sila mu pomaga na najmaliot brat (kaj Herodot toa e nadojdenata reka, koja ja spre~ila poterata da gi stigne)

e) Najmaliot brat pobeduva (kaj Herodot stanuva car na Makedonija)

Sekako deka vakvata podudarnost te{ko deka mo`e da bide obi~na slu~ajnost, pa spored toa, mnogu verojatno e deka i likot na "najmaliot brat" od makedonskite narodni prikazni gi vle~e svoite koreni od anti~ko-makedonskite vremiwa, zadr`uvaj}i ja re~isi vo celost svojata su{tina.

Sodr`inata na ovaa prikazna i ne e tolku va`na, kolku {to se va`ni nejzinite likovi. Toa se: carot-faraon, E|upcite (Egipjanite) i Evreite (a sekako ovde e i makedonskiot raska`uva~). Minimalnoto poznavawe na istorijata na Egipet ni zboruva deka vakviot istoriski spoj bil najdominanten tokmu vo vremeto na vladeeweto na Makedoncite so Egipet. Za `al, kaj nas malku se znae deka po smrtta na Aleksandar Makedonski, so Egipet prodol`il da vladee negoviot general Makedonecot Ptolemej. Naslednicite na Pto-lemej (poznati kako: dinastija Ptolemei) ostanale, kako Makedonci, da vladeat so Egipet u{te re~isi trista godini po negovoto osvojuvawe od strana na Aleksandar. Posledna od niv e slavnata kralica Kleopatra, po ~ija smrt, Rimjanite go osvojuvaat Egipet. Za detalite od re~isi trivekovnoto vladeewe so Egipet od strana na Makedoncite, dosega kaj nas re~isi ni{to ne se znae{e vo po{irokata javnost. Interesno e toa {to najgolemiot broj makedonski vladeteli za celoto vreme na svoeto vladeewe so Egipet, ne se ni potrudile da go nau~at egipetskiot jazik, a vo po~etokot na Egipjanite ne im bilo dozvoleno ni da u~estvuvaat vo voenata slu`ba, koja bila popolnuvana samo so Makedonci i Grci. Sepak, za da ostanat na vlast, normalno deka Ptolemeite ja po~ituvale egipetskata religija i kultura. Poznati se i nivnite napori za doseluvawe Makedonci (no i Grci) od Makedonija i od Grcija vo Egipet, so cel da go izmenat etni~kiot lik na ovaa zemja,t.e. da ja "makedoniziraat" istata.Se smeta deka vo najgolemiot zenit na nivniot obid za makedonizacija na Egipet,Ptolemeite uspeale da naselat duri okolu eden milion Makedonci i Grci, koi sepak ne bile dovolni nasproti sedumte milioni Egipjani. Urlih Vilken,koj podetalno go opi{uva ovoj interesen period od zaedni~kata makedonsko-egipetska istorija, eve kako go opi{uva gradeweto na makedonski gradovi vo Egipet:

"Makedoncite i Grcite bea {iroko rasprostraneti niz celata zemja ponekoga{ vo pogolem kompakten broj, kako na po~vata na Fajum {to be{e dobiena so isu{uvawe na zemji{teto."

Vo ovaa zaedni~ka makedonsko-gr~ko-egipetska dr`ava, brojni bile i Evreite. Tie, od edna strana, lojalno se odnesuvale kon vlasta, no od druga strana si ja po~ituvale sopstvenata veroispoved, poradi {to ~estopati doa|ale vo konflikt so Egipjanite, Makedoncite i Grcite. Eve {to pi{uva Vilken vo vrska so ova:

"Evreite ostanaa Evrei, verni na svojot zakon i se konfrontiraa so pagancite, nezavisno {to makabanskoto dvi`ewe be{e vozvi{eno."

Ete, takva bila otprilika sostojbata vo Egipet za vreme na re~isi trivekovnoto makedonsko vladeewe so ovaa zemja. Ako gi pogledneme glavnite likovi na gorespomenatata prikazna, }e vidime deka tie vo celost korespondiraat so ova vreme. Pred se ova se odnesuva na spomnuvaweto na carot faraon, koj pove}e im bil naklonet na poslu{nite Egipjani, otkolku na neposlu{nite Evrei, kako i na konfrontiraweto na Evreite so oficijalnata vlast, simboli~no prika`ano vo prikaznata kako odbivawe na obrabotkata na nivite.

Inaku, pove}e od jasno e deka i ovaa prikazna stignala do Makedoncite od 19. vek preku nasledstvoto od na{ite anti~ko-makedonski predci. Sekako deka Makedoncite, koi bile doseleni vo Egipet, si odr`uvale kontakti so svojata mati~na tatkovina, iako taa egzistirala kako zasebna dr`ava od ptolemejskiot Egipet. Tokmu tie na ovde{nite Makedonci im raska`uvale za svoite sonarodnici Egipjani i Evrei i tokmu tie nesomneno go prenele ovoj motiv vo Makedonija, koj podocna, patuvaj}i niz vekovnoto usno tvore{tvo, stignal i do Marko Cepenkov, koj go zapi{al vo forma na prikazna.

KULTOT KON VODATA

Kultot kon vodata bil poznat kaj anti~kite Makedonci. Tie im prinesuvale `rtvi na rekite (D-r Nade Proeva, cit. delo, str. 166). Dali ovoj kult mo`ebi gi vle~e svoite koreni od raskazot na Herodot za Perdika i negovite dvajca bra}a, koi bile spaseni od nadojdenata reka? Ne mo`e da se utvrdi so sigurnost vlijanieto na ovoj raskaz vo kultot kon vodata na anti~kite Makedonci, no se znae deka vodata, kako natprirodna sila, ostanala i vo folklorot na Makedoncite od 19. i 20. vek. D-r Tome Sazdov (cit. delo, str.71),kako naj~esto koristen materijalen element so natprirodna mo} vo makedonskite skazni, ja spomenuva tokmu vodata. Inaku, nesporno e deka vodata kako natprirodna sila ja ima i vo folklorot na drugi narodi.