- Predanijata govorat deka imeto na Evropa go dale drevnite Makedonci, a ne B'lgarite nitu pak Helenite, a najmalku Srbite i Albancite. Takvite "golemi" Makedonci podobro }e bide da se povle~at vo svojata koru{pa i da ne se poka`uvaat pred beliot svet na Yeus, Teos i Deus.
R
azgleduvaj}i gi ovie drevni {edevri so za~uvanite pismeni fragmenti, a ponekoga{ re~enici i frazi od nadgrobnite epitafi i drugite spomenici so graviranite figuri i kopani~arstvo, kade {to naj~esto za~uvanite drevni bukvi na na{ite prededovci zaedno so tie od venetskata, fenikijskata, anti~kata, pelazgiskata, etrurskata i drugi ednorodni pismenosti, kako nekoe nepi{ano pravilo, kade {to e pretstavena terakotata, vo ovoj slu~aj, so dvajcata prijateli koi se ispra}aat, po nivnata sredba, bez razlika za kade patuva edniot od niv, koj ja prima{e {atkata od racete na vtoriot, za posakuvawe dobar pat; ili podignatiot spomenik za se}avawe na patuvaweto so vpregnatite dva kowa na dvokolkata na veselo nastroenite patnici, koi raspeano se vozat so razgalupiranite ergeli. Tretiot spomenik na koj se za~uvale zborovite od re~enicata ili nepolnata re~enica: Bodni go (kowot) za da trgne galupiraj}i vo bojot kako laf! - Kako nepi{ano pravilo vo drevnosta na tie narodi {to go naseluvale Balkanot, Evropa i po{iroko, naj~esto ja opi{uvaat pretstavenata umetni~ka gravijatura ({to pod zbor zna~i grebewe na kamen ili kopani~arewe ne samo crtici i reski {to ja objasnuvaat, ili doobjasnuvaat zamislenata i ovekove~ena slika, vo ovoj slu~aj stara 3-4 iljadi godini, za koj sakame ili ne - sudime po na~inot na grebaweto na kamenot, ili pak na pe~enata glina (}eramika), kade {to naj~esto za~uvani se grniwa vo koi ja pogrebuvale pepelta od tleenite ostatoci na pokojnikot. Vo ovoj slu~aj nie treba da objasnime nekoi su{testveni raboti od za~uvanata drevnomakedonska paleolingvistika, kakov {to e slu~ajot na primer so upotrebata na bukvata K. Nea grafi~ki ja sretnuvame i obratno, {to ni go pripomnuva najdrevniot makedonski {rift, koga na{ite prededovci pi{uvale i ~itale od desno na levo. Tuka, isto taka, treba da objasnime deka ovie drevni zborovi ne baraat golem napor i trud za nivnoto de{ifrirawe.
ETIMOLO[KI KORENI NA JAZIKOT
Site tie zborovi, na nekoj na~in, gi sre}avame
kako kaj dene{nata pismenost na ju`nite, severnite, isto taka i kaj Zapadnite
Sloveni. A, mnogu ~esto i kaj latinskite i anglosksonskite jazi~ni podra~ja, no so
golemo zadocnuvawe od desetina mileniumi. Eve eden konkreten primer: terminot gravijatura (gravijatura -
gravirawe) svojot etimolo{ki koren go ima vo drevnomakedonskiot jazik star 11 mileniumi.
Ova go podvlekuvame samo za osvedomuvawe na Qubo Mi}unovi} so negoviot Sovremen
leksikon na stranski zborovi, kade {to objasnuva deka ovoj termin poteknuval od
francuskiot jazik. Vpro~em ova se slu~uva i kaj site avtori {to se zanimavale i se
zanimavaat so ovaa dejnost vo site indoevropski jazici. Postojat bezbroj takvi
termini koi se, vo najstarata pismena civilizacija, koja se rodila i se razvila tokmu tuka
vo Makedonija i na sovremeniot na{ jazik star, zasega, 11 mileniumi. Vakvite i sli~ni
termini se mnogu bliski. Pri~inata za prisvojuvaweto od drugite indoevrospki narodi e
poznatiot poraz na Makedonskata temenitska imperija. No, go sakale ili ne Grcite i Latincite,
drevnomakedonskiot jazik bil i ostanuva komunikativno sredstvo kaj site narodi od
indoevropskata grupa. Pri~ina ne e samo faktot deka drevnite Grci izgradile najstaro esperanto
vrz osnova na drevnomakedonskiot jazik tuku i samiot termin - indo - evropski
jazici na prvo mesto e postaven zborot indo, vindo, a winden ili Slaven e sinonim. Tretiot i najindikativen fakt e deka nema postar jazik
na svetot od drevnomakedonskiot.
Ovoj indikator zboruva deka starite predistoriski Makedonci so site ostanati ednorodni po koren, bile prvite u~eni koi {kribale i grebele. A, za{to ne pi{uvale? - Zatoa {to s# u{te ne bilo pronajdeno mastiloto i pergamentite.
Vakvi drevni, predistoriski spomenici ne bile otkrieni samo na makednsko tlo, tuku za niv se zboruvalo od paleoarheolozite na Velika Britanija, Germanija, Francija i po{iroko vo svetot deka gi imalo ne samo vo Mezopotamija, Bibl, Finikija, Kartagina i {irum trite povrzani kontinenti, no niv pristrasno gi ~uvale, a nekoi i deneska prodol`uvale da gi ~uvaat pod klu~ od javnosta, bidej}i site se obidele da gi de{ifrirat no, tie ostanuvale nepro~itani.Za primer mo`e da ni poslu`i edna Italija so odgrebanite spomenici na prvite `iteli vo taa zemja - Etrurcite i Venetite .
VENETSKA TOPONIMIJA
Arheolozite na taa zemja svesno ili nesvesno "gre{ele"
{to ne gi objavuvale, bidej}i mitologijata na predistoriskite `iteli jasno zboruva za
drevnosta na Fenikijcite, Etrurcite, Venetite, koi zad niv ostavile i bogata toponimija,
oronimija, hidronimija, polinimija i sl. Eve nekolku primeri: Sidon, go nosi
korenot don {to go sretnuvame i kako ime na rekata Don, na Bogot Makedon i
samata Makedonija koja se slavi kako predistoriska Mitolo{ka imperija. So
politiizmot i prestolninata na Gorata Olimp. Potoa polinimot Kartagina, sostaven od
imenkata Kart (grad) i Gina (nov) a istoto ne{to se slu~uva i so dene{niot
italijanski grad Neapol, izgraden od Helenite, sostaven e od pridavkata Nea
i imenkata Pol. (sinonim vo drevnofinikijskiot jazik za za~uvaniot zbor vo site
slovenski jazici - grad. Primer, tuka mo`eme da go navedeme Novgorot. Isto
taka ne se slu~ajni i oronimite - Pirineite so edna makedonska gora - Pirin
Planina.Ne e slu~ajno isto taka imeto na Baltik, so site toponimi i hidronimi
{to gi razgleduva Maks Fasmer vo negovata kniga Slovenite vo Grcija. Ne e slu~aen
nitu srpskiot lokalitet vo Vin~a so Vin~anskite natpisi, so edna makedonska Vinica.
I tuka stanuva zbor za isti lu|e koi{to `iveele na vremeto na tie lokaliteti - drevnite Vindi. A za dene{nite germanski lingvisti Vindi e sinonim na Slavi. Isto taka i za niza drevni i sovremeni lingvisti Iliri i Sloveni se isto taka sinonimi. No, ete, za `al, naukata nare~ena paleolingvistika, prodol`uvaat da ja ko~at, svesno da ja zabranuvaat duri i nau~nici koi se deklariraat za "najgolemi" Makedonci i kako zaslu`eni za taa nivna dejnost zazemaat duri ministerski mesta vo na{ata Vlada.
Takvite "golemi Makedonci" gi ima i vo Makedonskata akademija na naukite. Ako mene me pra{uvate za ovaa "tainstvena" zagatka mo`am samo da go povtoram slednovo: Ne mo`e da bide Makedonec onoj, koj{to se otka`uva od minatoto na Makedonija.
EVROPA E ]ERKA NA KRALOT FENIK I KRALICATA PERIMEDA
Toj mo`e da bide samo na linijata na tie bugarski u~eni politi~ari koi odgovaraat deka vo Bugarija i voop{to wama takiva! Tie mo`at da bidat samo golemi Makedonomahi (borci za Makedonija na ~elo so Pavlos Malas) ili golemi albanofili koi otvoreno deklariraat deka nie Makedoncite sme bile Sloveni dojdeni vo ovaa zemja od zad Karpatskite mo~uri{ta nekade vo 6-ot i 7 -ot vek od na{e vreme. A, samite ne si go postavuvaat pra{aweto od kade do{le tie i {to zna~i nivnoto ime; Zo{to niv Grcite gi narekuvaat Arvanites (orivanites) i {to zna~i toj zbor od etimolo{ka gledna to~ka? Ne e lo{o tie lu|e vnimatelno da ja pro~itaat pa i da ja prestudiraat drevnomakedonskata mitologija, osobeno ona predanie koe zboruva za imeto na Evropa. Tamu stoi deka Evropa e princeza }erka na kralot Fenik i kralicata Perimeda, ili na kralot Agenor i kralicata Telefasa.
Nea, koga ja zabele`al prvobogot od gorata Olimp Yeus, se pretvoril vo prekrasen bik, i & dal da go pogali princezata i da go javne dr`ej}i se za sjajnite i pozlateni rogovi. Bogot ja odnesol vo Krit, {to od etimolo{ka gledna to~ka zna~i ube`i{te, skrivali{te kade {to na vremeto negovata majka Rea go skrila tamu spasuvaj}i go od nenasitniot tatko Kron koj si gi goltal svoite ~eda. Yeum so Evropa imal potomstvo.
Ova predanie govori deka imeto na Evropa go dale drevnite Makedonci, a ne B'lgarite nitu pak Helenite, a najmalku Srbite i Albancite. Takvite "golemi" Makedonci podobro }e bide da se povle~at vo svojata koru{pa i da ne se poka`uvaat pred beliot svet na Yeus, Teos i Deus. Ne e lo{o tuka da gi povtorime zborovite {to gi re~e pokojniot gr~ki pretsedatel Papandreu: "Ako ja priznaeme nie Makedonija {to }e ostane za nas"?. A negoviot pokoen tatko be{e prviot organizator, po Vtorata svetska vojna, na golemiot egzodus na Makedoncite od Belomorskite predeli na na{ata tatkovina. Matemati~ki gledano od nea bea otstraneti dva miliona i petstotini iljadi "slavomakedones", a deneska tamu `iveat nad 3 milioni Makedonomahi dovedeni od Mala Azija (turkofoni) i od zadkafkaskite zemji, nekoga{ni kolonii na Vizantija.
(prodol`uva)