Spored nacionalisti~kata platforma na Albanskata akademija na naukite
"MAKEDONIJA @IVEE NA PATERICI"?!
Pi{uva: Kokan STOJ^EV

  • Vo dokumentot, opstojno se tretiraat i se interpretiraat Albancite vo ovie predeli, se zboruva za etni~ki prostori, za istorisko Kosovo so glaven grad Skopje, za anektirani delovi na ju`niot del na Kosovo, vo koj se spomenuvaat gradovite Kumanovo, Skopje, [tip i drugi delovi.
  • Zatoa MANU smeta deka ima potreba da dade eden odgovor, pogled kon ovie pra{awa. Smetame deka so istoriski fakti i so vistiniti naodi mo`e, eventualno da se povede eden akademski dijalog, koj bi bil na nau~na baza

Makedonskata akademija na naukite i umetnostite za prvpat od osamostojuvaweto na Makedonija se sprotivstavi na edna nacionalisti~ka i aspiratorska politika koja e izrazena vo dokumentot "Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe", koja ja podgotvi Albanskata akademija na naukite. Po toj povod pretsedatelot na MANU, akademik Ksente Bogoev, go obrazlo`i stavot na na{ata Akademija okolu ova pra{awe.

Nie reagirame na nivniot stav otkako razbravme deka postoi vakov dokument koj{to bil izraboten od strana na Albanskata akademija na naukite. Se pogri`ivme da go dobieme avtenti~niot tekst, i vo vrska so ova, otkako go razgledavme, se opredelivme da otvorime eden vid dijalog so Albanskata akademija, za pra{awata koi se zasegnati vo nivniot dokument, i se odnesuvaat na Makedonija i na polo`bata na Albancite vo na{ata dr`ava.

Dokumentot-istakna akademik Bogoev- sodr`inski opfa}a nekolku temi, koi niz istoriski pristap uka`uvaat na razvitokot na idejata i na streme`ite na Albanskiot narod za nacionalna dr`ava. Vo taa smisla, vo nejziniot po~eten del, vo Platformata, se zboruva za istoriskite i etni~kite teritorii na Albancite na Balkanot. Stanuva zbor-naglasi pretsedatelot na MANU, akademik Ksente Bogoev-za istorisko Kosovo i se spomenuvaat ideite i streme`ite na albanskite prerodbenici koi se zalagaat za obedinuvawe na site etni~ki teritorii na Albancite. Voglavno toa se idei na nivnite preodbenici od 19 vek i na po~etokot na ovoj vek. I vo taa smisla , celiot dokument, e inspiriran od edno istorisko izvlekuvawe, na nekoj vid istoriski prava na Albancite, koi se temelat na etni~kite prostori na koi tie `iveele.

Vo nivnoto mislewe, preovladuvaat stavovite deka tie, spored brojot na `itelite se dominantni vo istorijata. Za ova nivno tvrdewe se odi vo dale~nata istorija, nekade vo 11 vek i se doa|a do sovremenite sostojbi, do sega{nata aktuelna situacija na albanskoto naselenie, koe ne e obedineto vo edna nacionalna dr`ava.

Vtoriot del od studijata na Albanskata akademija na naukite e posvetena na tragi~nite podelbi i na raspar~uvawata na albanskiot etni~ki prostor. Spored niv, posebno se potenciraat odlukite na Londonskata konferencija od 1913 godina, koga Kosovo ne & se priklu~i na Albanskata nacionalna dr`ava. Albanija za prvpat e formirana vo 1913 godina. Vo toj kontekst na razmisluvawa Kosovo vleglo vo sostavot na kralstvoto Srbija. Toa, spored niv - istakna akademik Bogoev- e prvata delba na koja se osvrnuva Albanskata akademija vo Platformata. Vtorata podelba e, po Vtorata svetska vojna koga Kosovo e vo ramkite na Srbija, odnosno na Jugoslavija, i spored nivnoto mislewe, toa bilo podeleno me|u republikite: Crna Gora, Srbija i Makedonija. Pokraj toa se spomenuva deka eden del i pripadnal na Grcija, kade {to `ivee albansko naselenie. Na toj na~in, se potencira deka albanskata populacija e vo 4 razli~ni dr`avi, koi se nivni etni~ki teritorii.

 

NAVREDLIVA FORMULACIJA NA ALBANSKATA AKADEMIJA

Vo tretiot del - akademik Bogoev, uka`uva deka ovaa podelba e negova - Platformata se zadr`uva na polo`bata i na sostojbata na albanskoto naselenie koe `ivee vo ovie dr`avi. Pritoa, Albanskata akademija potencira i koristi termin - ovie delovi se anektirani etni~ki albanski prostori. Tie najnapred ja razgleduvaat situacijata na Kosovo, potoa situacijata na Albancite vo Makedonija, na Albancite vo Crna Gora, i na nivnoto naselenie vo Grcija. Se uka`uva na polo`bata, pravata i na problemite so koi se soo~uvaat Albancite vo ovie dr`avi. Zavr{niot del e nekoj vid zaklu~ok i pod toj naslov, nivnata Akademija, ceni deka vo sovremeni uslovi nema mo`nosti za promena na granicite. Ne mo`e da se prifati nekoe radikalno re{enie za nacionalnite pretenzii ili aspiracii. Zatoa Albanskata akademija na naukite dava niza svoi ocenki, opcii, ili preporaki kako da se re{i problemot so Albancite. Vo vrska so problemot na Kosovo tie predlagaat toa da stane Republika. Za polo`bata na Albancite vo Makedonija tie imaat dve opcii.

Prvata, ja gledaat vo formulata na Avstroungarskata monarhija. Zna~i dr`ava na dve posebni dr`avi. Vo ovoj slu~aj nea bi ja so~inuvale Albancite i Makedoncite. Vtorata opcija e priznavawe na Albancite kako dr`avotvoren narod i soodvetna avtonomija , pokraina. Avtonomnata pokraina bi bila vo ramkite na Makedonija, i tie bi bile ramnopravni so Makedoncite. Za Crna Gora se predlaga avtonomna pokraina, a za sostojbata na albanskoto naselenie vo Grcija, re{enieto go gledaat niz obrazovniot sistem. U~ili{ta na albanski jazik. Poradi ova - re~e akademik Bogoev - bidej}i vo celina, vo dokumentot, opstojno se tretiraat i se interpretiraat Albancite vo ovie predeli, se zboruva za etni~ki prostori, za istorisko Kosovo so glaven grad Skopje, za anektirani delovi na ju`niot del na Kosovo, vo koj se spomenuvaat gradovite Kumanovo, Skopje, [tip i drugi delovi, MANU smeta deka ima potreba da dade eden odgovor, pogled kon ovie pra{awa. Smetame deka so istoriski fakti i so vistiniti naodi mo`e, eventualno da se povede eden akademski dijalog, koj bi bil na nau~na baza. Nie vo na{iot odgovor, koj e kratok, i za razlika od nivniot dokument, koj sodr`i 50 stranici, davame osvrt. Vo na{eto mislewe uka`uvame kakov e karakterot na dokumenot na Albanskata akademija. Pritoa, smetame deka toj e optovaren so eden pristap koj e izvle~en od dale~nata istorija, od istoriskite prava na albanskite etni~ki teritorii. Spored toa i istoriskite prava vo krajna linija na obedinuvawe na albanskiot narod vo edna nacionalna dr`ava, e nacionalisti~ki. Vo dokumentot na Albanskata akademija, na krajot od tekstot se veli deka golemata cel na Albancite postepeno }e se postigne prvin preku ovie fazi. Na primer: priznavawe na avtonomija, na formirawe Republika Kosovo vo ramkite na Jugoslavija, re{enija koi se istovetni so preovladuva~kata politi~ka filozofija na golemite sili i na OON. Ottamu nie smetame deka ovoj dokument e optovaren so romanti~arskiot pristap na prerodbenicite Albanci od XIX vek, koi izvlekuvaat nekoi istoriski prava od fakti koi ne se odr`livi i treba problemot da se postavi vo realni ramki.

Vtoriot del, vo na{iot odgovor, koj e najobemen, vo nego se operira so istoriski fakti, trgnuvaj}i od toa dali mo`e da se tvrdi deka Albancite poteknuvaat od Ilirite, pa potoa kade se prostirale - geografski, kade s# imalo albanskata populacija, se do konstataciite vo vrska so demografskite promeni koi nastanuvale i se slu~uvale vo Makedonija. Vedna{ da ka`am, vo na{iot dokument, Akdemijata se zadr`uva na polo`bata na Albancite vo Makedonija, dodeka drugite oblasti podetalno ne gi obrabotuvame. I zatoa ovde za demografskite dvi`ewa uka`uvame samo na dva podatoci, bidej}i e takov dokumentot i voglavno da se podvle~at nekoi fakti.

Prvo, vo dokumentot na Albanskata akademija na naukite se reagira deka ne se iznesuvaat vistinskite podatocite na demografskiot sostav na naselenieto vo Makedonija, od pri~ina sodr`ana vo su{tinata na Platformata. Nie, tvrdime deka po Vtorata svetska vojna se izvr{eni 5 popisi koi bile sproveduvani po site pravila i po site me|unarodni metodologii i normi, kako i vo drugite zemji. A, posledniot vo 1994 godina be{e pod monitoring na stranski stru~waci. Nie uka`uvame deka vo 1953 godina, koga e sproveden prviot popis po Vtorata svetska vojna, spored dr`avnata statistika, vo toj period imalo 216.000 Albanci, ili 12,5% od vkupnoto naselenie. Vo 1994 godina, posledniot popis, imalo 480.000 Albanci, ili 23% od vkupnoto naselenie. Vo 1953 godina imalo 840.000 Makedonci, ili 66% od vkupnoto naselenie. Tuka ne gi naveduvame drugite nacionalnosti {to `iveele vo Makedonija. Vo 1994 godina, imalo 1.240 000 Makedonci, odnosno 66% od vkupnoto naselenie. Vo 1953 godina odnosot bil {est Makedonci, nasprema eden Albancec, a vo 1994 godina toj odnos e 3:1. Podatokot uka`uva na frapantnata razlika vo stapkata na natalitetot i na migracijata, koja ja menuva demografskata struktura vo Makedonija. Vpro~em so toa tempo se predviduva deka vo idnina Albancite }e dojdat vo pozicija da bidat mnozinsko naselenie. Vo ovoj del od dokumentot, nie imame eden osvrt na istoriskite i na demografskite fakti so koi se operira vo albanskata Platforma, vo koja, vo nejzinoto podgotvuvawe u~estvuvale i intelektualci od site albanski etni~ki delovi, vklu~uvaj}i i Albanci (intelektualci) od Makedonija. Zatoa Platformata e nacionalna programa. Nie - veli akademik Ksente Bogoev - vo tretiot del od na{iot odgovor se zadr`uvame na opciite {to ni se nudat za Makedonija, zna~i za re{avawe na problemot na albanskoto naselenie kaj nas. Toa e modelot na Avstroungarskata monarhija, i nie, se razbira uka`uvame od koi pri~ini toa e apsolutno pogre{en pristap zatoa {to vo toj slu~aj se rabote{e za dve dr`avi koi funkcioniraat vo edna dr`ava. Za vtoriot priod, na Albancite da im se priznae dr`avotvornosta na Albanskiot narod i soglasno so ova da im se obezbedi avtonomija, e pogre{na formula i zatoa nie ja komentirame od gledna to~ka na priznavawe na site prava na malcinstvata, po sovremenite sva}awa ili normi {to vladeat vo razvienite zapadni zemji. Za nas edna formulacija, koja se naveduva vo Platformata i koja glasi: "Makedonskata dr`ava e edna porozna struktura koja{to okupaciskite voeni sili na golemite dr`avi ja odr`uvaat na paterici" predizvika malo iznenaduvawe. Smetam deka toa mislewe e edna navredliva formulacija i verojatno e toa ne{to {to edna Akademija ne bi trebala da go prifati kako svoj stav. No, ete toa e taka. Posledniot del od na{eto obra}awe, sodr`i pristap koj e vtemelen i nekolkupati dosega e deklariran vo drugi dokumenti. Na{iot stav e evropski pristap na gradewe na odnosi na Balkanot i sorabotka na site poliwa, politi~ki ili ekonomski. Toa e eden zaedni~ki streme` za prifa}awe na svetskite trendovi koi se realiziraat vo Evropa. Mislam deka tuka sme bilski do ona {to e zaklu~ok vo Platformata, no sepak taa ne e oslobodena od nacionalisti~kiot pristap, zatoa {to insistira na dr`aven status koj }e prestavuva ~ekor napred kon golemata cel, a toa e site Albanci vo edna dr`ava. Taa parola na nekolkupati bila iska`ana , u{te vo 1912 godina i za vreme na "Prizrenskata liga". Zna~i ovoj na{ odgovor e apel da se otvori edna nova stranica na Balkanot vo koja site ideologii moraat da bidat nadminati vrz baza na demokratijata koja e svrtena kon globalnite procesi koi{to se odvivaat.

 

OBRA]AWE NA MANU

Denes koga na Balkanot `iveeme so tolku golema nedoverba edni kon drugi i bez potrebnoto me|usebno razbirawe; denes koga kataden gi gledame ovie tragi~ni povorki na nesre}ni ma`i, `eni, deca i iznemo{teni starci kako izgoneti od svoite ogni{ta baraat zasolni{te vo Republika Makedonija, Akademijata na naukite na Albanija ja rasprostranuva pred pretstojniot rasplet na dene{nite balkanski konfrontacii svojata neodamna objavena Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe. Go pravi toa, kako i sli~nite na nea, spored {emata na balkanskite golemodr`avni proekti. So ogled na tragi~nite posledici do koi tie dovedoa, mo`e{e da se pretpostavi deka platformi od ovoj vid na krajot na HH vek ne mo`at ve}e da se povtorat, za{to, kako {to se slu~uva i vo ovoj istoriski moment, tie gi dovedoa narodite na balkanskive prostori da stravuvaat edni od drugi i duri me|usebno da vojuvaat. Seto toa se dol`e{e, me|u drugoto, i na neskrotenite nacionalisti~ki frustracii, ispolneti so duhot na me|usebni zakani i omrazi, koi kulminiraa vo poznatite balkanski istoriski stereotipi so iscrtuvawa na novi geografski karti na koi se prekrojuvaat teritoriite na balkanskite dr`avi.

Takva e su{tinata i na Platformata na Akademijata na naukite na Albanija, po ~ij{to povod se ~uvstvuvame istoriski povikani vo ova svoe Obra}awe da go izrazime stavot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite za nejzinata istoriska pozicija i politi~ka zadnina.

"Platformata za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe" ("[kenca", Tirana, 1998) e podgotvena od Akademijata na naukite na Albanija. Kako nacionalna programa na Albancite, vo nejzinata podgotovka u~estvuvale intelektualci od site "etni~ki prostori na Albancite". Vo nejziniot predgovor se veli:

"Akademijata na naukite na Albanija, e zagri`ena ne samo za statusot na Kosovo, tuku i za idninata na celata albanska nacija, ja podgotvi ovaa Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe vo celost. Taa, vo nejzinata prvobitna verzija, be{e postavena za diskusija na Sobranieto na Akademijata. Potoa bea izneseni zabele{ki i sugestii na nekoi intelektualci od Albanija, Kosovo i Makedonija {to se zanimavale so problemite na na{eto nacionalno pra{awe. Otkako bea vgradeni opravdanite zabele{ki i sugestii, Platformata be{e donesena od Sobranieto na Akademijata na naukite na Albanija vo sega{nava verzija".

Go apostrofirame ovoj fakt za da pra{ame: zarem albanskite intelektualci od Makedonija {to u~estvuvale vo pi{uvaweto na Platformata mo`ele navistina da iska`at tolku cini~nite zborovi za makedonskata dr`ava deka taa e porozna tvorba {to me|unarodni voeni sili ja dr`at na paterici, kvalifikacii {to dlaboko go navreduvaat i makedonskiot narod i makedonskata dr`ava?

Platformata za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe gi lansira poznatite romanti~arski aspiracii na albanskite prerodbenici od minatiot vek i gi sugerira kako "istoriska vistina". Vo nea se tvrdi deka "nema nikakov istoriski dokaz {to potvrduva deka Slovenite ja kolonizirale anti~ka Dardanija vo VI ili VII vek". Vo isto vreme se zboruva za "celo istorisko Kosovo so negoviot glaven grad Skopje". Isto taka se naveduva "sorabotkata na Tirana so Rim i Berlin za sozdavawe na etni~ka Albanija" vo tekot na Vtorata svetska vojna, za edinstvo na "albanskite etni~ki prostori vo Jugoslavija". Vo Platformata se naglasuva i deka "Slovenite, kako {to e poznato, do H vek bile pagani", dodeka "slovenskata toponimija… nema nikakvo zna~ewe, bidej}i vo dokumentarnite izvori taa se pojavuva na ovie prostori na po~etokot na XI vek", koga se vr{elo "slovenizirawe na toponimite i na imiwata na `itelite". Me|utoa, poznato e deka slovenski toponimi na Balkanot se dokumentirani kaj gr~ki i rimski avtori (Prokopij, Jordan i dr.) vo VI vek, a prviot poznat podatok za Albanci vo vizantiski i ju`noslovenski izvori e duri od XI vek, okolu 600-700 godini po poslednoto spomnuvawe na ilirski plemiwa. Prvata pismenost, pak, na albanski se pojavuva odvaj vo XV vek.

Platformata na Akademijata na naukite na Albanija sodr`i postavki {to te{ko mo`at da se sfatat, osobeno koga niv gi iska`uvaat nau~nici za koi utvrduvaweto na vistinata e pra{awe na profesionalnata etika i doblest. Proglasuvaweto na pove}e od polovinata na makedonskata teritorija za mileniumski etni~ki albanski prostor, ne mo`e da go razbere nitu eden istra`uva~ na minatoto na Balkanot {to ja prou~uva etnogenezata na koj i da bilo narod. Ottuka, za nas e sosem o~igledno deka pogledite izneseni vo Platformata se odnesuvaat na jasno iska`anata posesivnost nad makedonskiot prostor. Toa e vidlivo od sekoe nejzino poa|ali{te.

Trgnuvaj}i od tezata deka "edna nacija treba da ima edna dr`ava", vo Platformata se naveduva deka po Vtorata svetska vojna, "so cel da go razbijat teritorijalnoto edinstvo na Albancite i da ja oslabat silata na nivniot politi~ki otpor, titoisti~kite rakovoditeli gi podelija prostorite na istorisko Kosovo na tri dela - me|u republikite Srbija, Makedonija i Crna Gora", pa "Republika Makedonija, go anektira ju`niot del na istoriskoto Kosovo (okruzite Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Kumanovo), zaedno so okruzite Debar i Struga". Kon ovaa "albanska zemja", Platformata gi vklu~uva i "zonite ^amrija, Kostur i Lerin", smetaj}i deka "pravednata aspiracija na site Albanci e onakva kakva {to ja opredelija u{te vo minatiot vek na{ite prerodbenici - obedinuvawe na site albanski etni~ki prostori vo edna edinstvena nacionalna dr`ava".

A kakva e istoriskata vistina?

Osnovnata starobalkanska populacija na Makedonija sigurno ja pretstavuvaat Pajoncite vo nivniot dopir so anti~kite Makedonci, so jasno iska`ana dr`avnost i kulturni osobenosti, koi poka`uvaat deka tie ne se ni Iliri, ni Trakijci. Vo Platformata se podvlekuva deka ju`noilirskata populacija bila etni~ka osnova na albanskiot narod, no na teritorijata na Makedonija ovoj etnos nikoga{ go nemalo. Isto taka vo naukata e dobro poznato deka Dardancite pretstavuvaat posebno starobalkansko pleme vo Skopsko, koe vo III vek pred n.e. se vtopilo vo mnozinskoto pajonsko naselenie. Pajoncite, del od anti~kite Makedonci i drugite plemiwa vo Makedonija vo VI vek bile apsorbirani od slovenskite makedonski masi {to go razoruvaat vizantiskiot dr`aven sistem i vo vremeto na golemata evropska preselba na narodite se stabiliziraat na ovoj prostor. Makedonskite Sloveni ostanuvaat osnoven etni~ki faktor vo Makedonija. Postoewe na Iliri po tekot na Vardar do denes ne e utvrdeno ni od arheolo{kata, nitu od drugite srodni nau~ni disciplini.

Vo Platformata za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe se izedna~uva dene{nata sostojba so sostojbata pri pojavata na albanskata prerodba vo vtorata polovina na XIX vek, so tezata za "osloboduvawe na albanskite regioni od tu|a okupacija i za nivno obedinuvawe vo edna edinstvena nacionalna dr`ava". Pritoa se zaborava deka, ako ve}e se prelistuva etnokulturnata i demografskata istorija na ovoj del od Balkanot, Albancite kako poseben etnos se registrirani vo istorijata mnogu podocna pod albansko ime. Vo naukata postoi spor i naglasena podelenost za ilirskata osnova na Albancite i za nivniot kontinuitet so ilirskiot etnikum. To~no se znae koe naselenie `iveelo na teritorijata na Klimentovata Kutmi~evica vo IX vek, kako i vo koe vreme i na koj jazik Svetite Kliment i Naum go propovedale hristijanstvoto. Brojnite slavisti~ki dijalektolo{ki studii doka`uvaat deka vo Sredniot vek postoela kompaktna slovenska jazi~na teritorija na makedonskite govori. Toa go potvrduva i sovremeniot onomasti~ki (pred s# mikrotoponimiski) materijal i jazi~niot materijal od turskite defteri, kako i dene{nata sostojba na soodvetnite dijalekti. I ne samo pred mnogu stoletija, tuku i do denes se za~uvani brojni makedonski (slovenski) toponimi na teritorijata na dene{nata albanska dr`ava. Anti~kite pretslovenski imiwa (me|u koi i ilirski i dardanski) na golemi planini, reki i gradovi Albancite gi imaat primeno so slovenski refleksi.

(Prodol`uva)