Dokumentot-istakna akademik Bogoev- sodr`inski opfa}a nekolku temi, koi niz istoriski pristap uka`uvaat na razvitokot na idejata i na streme`ite na Albanskiot narod za nacionalna dr`ava. Vo taa smisla, vo nejziniot po~eten del, vo Platformata, se zboruva za istoriskite i etni~kite teritorii na Albancite na Balkanot. Stanuva zbor-naglasi pretsedatelot na MANU, akademik Ksente Bogoev-za istorisko Kosovo i se spomenuvaat ideite i streme`ite na albanskite prerodbenici koi se zalagaat za obedinuvawe na site etni~ki teritorii na Albancite. Voglavno toa se idei na nivnite preodbenici od 19 vek i na po~etokot na ovoj vek. I vo taa smisla , celiot dokument, e inspiriran od edno istorisko izvlekuvawe, na nekoj vid istoriski prava na Albancite, koi se temelat na etni~kite prostori na koi tie `iveele.

Vtoriot del od studijata na Albanskata akademija na naukite e posvetena na tragi~nite podelbi i na raspar~uvawata na albanskiot etni~ki prostor. Spored niv, posebno se potenciraat odlukite na Londonskata konferencija od 1913 godina, koga Kosovo ne & se priklu~i na Albanskata nacionalna dr`ava. Albanija za prvpat e formirana vo 1913 godina. Vo toj kontekst na razmisluvawa Kosovo vleglo vo sostavot na kralstvoto Srbija. Toa, spored niv - istakna akademik Bogoev- e prvata delba na koja se osvrnuva Albanskata akademija vo Platformata. Vtorata podelba e, po Vtorata svetska vojna koga Kosovo e vo ramkite na Srbija, odnosno na Jugoslavija, i spored nivnoto mislewe, toa bilo podeleno me|u republikite: Crna Gora, Srbija i Makedonija. Pokraj toa se spomenuva deka eden del i pripadnal na Grcija, kade {to `ivee albansko naselenie. Na toj na~in, se potencira deka albanskata populacija e vo 4 razli~ni dr`avi, koi se nivni etni~ki teritorii.

Vo tretiot del - akademik Bogoev, uka`uva deka ovaa podelba e negova - Platformata se zadr`uva na polo`bata i na sostojbata na albanskoto naselenie koe `ivee vo ovie dr`avi. Pritoa, Albanskata akademija potencira i koristi termin - ovie delovi se anektirani etni~ki albanski prostori. Tie najnapred ja razgleduvaat situacijata na Kosovo, potoa situacijata na Albancite vo Makedonija, na Albancite vo Crna Gora, i na nivnoto naselenie vo Grcija. Se uka`uva na polo`bata, pravata i na problemite so koi se soo~uvaat Albancite vo ovie dr`avi. Zavr{niot del e nekoj vid zaklu~ok i pod toj naslov, nivnata Akademija, ceni deka vo sovremeni uslovi nema mo`nosti za promena na granicite. Ne mo`e da se prifati nekoe radikalno re{enie za nacionalnite pretenzii ili aspiracii. Zatoa Albanskata akademija na naukite dava niza svoi ocenki, opcii, ili preporaki kako da se re{i problemot so Albancite. Vo vrska so problemot na Kosovo tie predlagaat toa da stane Republika. Za polo`bata na Albancite vo Makedonija tie imaat dve opcii.

Prvo, vo dokumentot na Albanskata akademija na naukite se reagira deka ne se iznesuvaat vistinskite podatocite na demografskiot sostav na naselenieto vo Makedonija, od pri~ina sodr`ana vo su{tinata na Platformata. Nie, tvrdime deka po Vtorata svetska vojna se izvr{eni 5 popisi koi bile sproveduvani po site pravila i po site me|unarodni metodologii i normi, kako i vo drugite zemji. A, posledniot vo 1994 godina be{e pod monitoring na stranski stru~waci. Nie uka`uvame deka vo 1953 godina, koga e sproveden prviot popis po Vtorata svetska vojna, spored dr`avnata statistika, vo toj period imalo 216.000 Albanci, ili 12,5% od vkupnoto naselenie. Vo 1994 godina, posledniot popis, imalo 480.000 Albanci, ili 23% od vkupnoto naselenie. Vo 1953 godina imalo 840.000 Makedonci, ili 66% od vkupnoto naselenie. Tuka ne gi naveduvame drugite nacionalnosti {to `iveele vo Makedonija. Vo 1994 godina, imalo 1.240 000 Makedonci, odnosno 66% od vkupnoto naselenie. Vo 1953 godina odnosot bil {est Makedonci, nasprema eden Albancec, a vo 1994 godina toj odnos e 3:1. Podatokot uka`uva na frapantnata razlika vo stapkata na natalitetot i na migracijata, koja ja menuva demografskata struktura vo Makedonija. Vpro~em so toa tempo se predviduva deka vo idnina Albancite }e dojdat vo pozicija da bidat mnozinsko naselenie. Vo ovoj del od dokumentot, nie imame eden osvrt na istoriskite i na demografskite fakti so koi se operira vo albanskata Platforma, vo koja, vo nejzinoto podgotvuvawe u~estvuvale i intelektualci od site albanski etni~ki delovi, vklu~uvaj}i i Albanci (intelektualci) od Makedonija. Zatoa Platformata e nacionalna programa. Nie - veli akademik Ksente Bogoev - vo tretiot del od na{iot odgovor se zadr`uvame na opciite {to ni se nudat za Makedonija, zna~i za re{avawe na problemot na albanskoto naselenie kaj nas. Toa e modelot na Avstroungarskata monarhija, i nie, se razbira uka`uvame od koi pri~ini toa e apsolutno pogre{en pristap zatoa {to vo toj slu~aj se rabote{e za dve dr`avi koi funkcioniraat vo edna dr`ava. Za vtoriot priod, na Albancite da im se priznae dr`avotvornosta na Albanskiot narod i soglasno so ova da im se obezbedi avtonomija, e pogre{na formula i zatoa nie ja komentirame od gledna to~ka na priznavawe na site prava na malcinstvata, po sovremenite sva}awa ili normi {to vladeat vo razvienite zapadni zemji. Za nas edna formulacija, koja se naveduva vo Platformata i koja glasi: "Makedonskata dr`ava e edna porozna struktura koja{to okupaciskite voeni sili na golemite dr`avi ja odr`uvaat na paterici" predizvika malo iznenaduvawe. Smetam deka toa mislewe e edna navredliva formulacija i verojatno e toa ne{to {to edna Akademija ne bi trebala da go prifati kako svoj stav. No, ete toa e taka. Posledniot del od na{eto obra}awe, sodr`i pristap koj e vtemelen i nekolkupati dosega e deklariran vo drugi dokumenti. Na{iot stav e evropski pristap na gradewe na odnosi na Balkanot i sorabotka na site poliwa, politi~ki ili ekonomski. Toa e eden zaedni~ki streme` za prifa}awe na svetskite trendovi koi se realiziraat vo Evropa. Mislam deka tuka sme bilski do ona {to e zaklu~ok vo Platformata, no sepak taa ne e oslobodena od nacionalisti~kiot pristap, zatoa {to insistira na dr`aven status koj }e prestavuva ~ekor napred kon golemata cel, a toa e site Albanci vo edna dr`ava. Taa parola na nekolkupati bila iska`ana , u{te vo 1912 godina i za vreme na "Prizrenskata liga". Zna~i ovoj na{ odgovor e apel da se otvori edna nova stranica na Balkanot vo koja site ideologii moraat da bidat nadminati vrz baza na demokratijata koja e svrtena kon globalnite procesi koi{to se odvivaat.

Denes koga na Balkanot `iveeme so tolku golema nedoverba edni kon drugi i bez potrebnoto me|usebno razbirawe; denes koga kataden gi gledame ovie tragi~ni povorki na nesre}ni ma`i, `eni, deca i iznemo{teni starci kako izgoneti od svoite ogni{ta baraat zasolni{te vo Republika Makedonija, Akademijata na naukite na Albanija ja rasprostranuva pred pretstojniot rasplet na dene{nite balkanski konfrontacii svojata neodamna objavena Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe. Go pravi toa, kako i sli~nite na nea, spored {emata na balkanskite golemodr`avni proekti. So ogled na tragi~nite posledici do koi tie dovedoa, mo`e{e da se pretpostavi deka platformi od ovoj vid na krajot na HH vek ne mo`at ve}e da se povtorat, za{to, kako {to se slu~uva i vo ovoj istoriski moment, tie gi dovedoa narodite na balkanskive prostori da stravuvaat edni od drugi i duri me|usebno da vojuvaat. Seto toa se dol`e{e, me|u drugoto, i na neskrotenite nacionalisti~ki frustracii, ispolneti so duhot na me|usebni zakani i omrazi, koi kulminiraa vo poznatite balkanski istoriski stereotipi so iscrtuvawa na novi geografski karti na koi se prekrojuvaat teritoriite na balkanskite dr`avi.

Takva e su{tinata i na Platformata na Akademijata na naukite na Albanija, po ~ij{to povod se ~uvstvuvame istoriski povikani vo ova svoe Obra}awe da go izrazime stavot na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite za nejzinata istoriska pozicija i politi~ka zadnina.

"Platformata za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe" ("[kenca", Tirana, 1998) e podgotvena od Akademijata na naukite na Albanija. Kako nacionalna programa na Albancite, vo nejzinata podgotovka u~estvuvale intelektualci od site "etni~ki prostori na Albancite". Vo nejziniot predgovor se veli:

"Akademijata na naukite na Albanija, e zagri`ena ne samo za statusot na Kosovo, tuku i za idninata na celata albanska nacija, ja podgotvi ovaa Platforma za re{avawe na albanskoto nacionalno pra{awe vo celost. Taa, vo nejzinata prvobitna verzija, be{e postavena za diskusija na Sobranieto na Akademijata. Potoa bea izneseni zabele{ki i sugestii na nekoi intelektualci od Albanija, Kosovo i Makedonija {to se zanimavale so problemite na na{eto nacionalno pra{awe. Otkako bea vgradeni opravdanite zabele{ki i sugestii, Platformata be{e donesena od Sobranieto na Akademijata na naukite na Albanija vo sega{nava verzija".

Go apostrofirame ovoj fakt za da pra{ame: zarem albanskite intelektualci od Makedonija {to u~estvuvale vo pi{uvaweto na Platformata mo`ele navistina da iska`at tolku cini~nite zborovi za makedonskata dr`ava deka taa e porozna tvorba {to me|unarodni voeni sili ja dr`at na paterici, kvalifikacii {to dlaboko go navreduvaat i makedonskiot narod i makedonskata dr`ava?

Platformata na Akademijata na naukite na Albanija sodr`i postavki {to te{ko mo`at da se sfatat, osobeno koga niv gi iska`uvaat nau~nici za koi utvrduvaweto na vistinata e pra{awe na profesionalnata etika i doblest. Proglasuvaweto na pove}e od polovinata na makedonskata teritorija za mileniumski etni~ki albanski prostor, ne mo`e da go razbere nitu eden istra`uva~ na minatoto na Balkanot {to ja prou~uva etnogenezata na koj i da bilo narod. Ottuka, za nas e sosem o~igledno deka pogledite izneseni vo Platformata se odnesuvaat na jasno iska`anata posesivnost nad makedonskiot prostor. Toa e vidlivo od sekoe nejzino poa|ali{te.

Trgnuvaj}i od tezata deka "edna nacija treba da ima edna dr`ava", vo Platformata se naveduva deka po Vtorata svetska vojna, "so cel da go razbijat teritorijalnoto edinstvo na Albancite i da ja oslabat silata na nivniot politi~ki otpor, titoisti~kite rakovoditeli gi podelija prostorite na istorisko Kosovo na tri dela - me|u republikite Srbija, Makedonija i Crna Gora", pa "Republika Makedonija, go anektira ju`niot del na istoriskoto Kosovo (okruzite Skopje, Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Kumanovo), zaedno so okruzite Debar i Struga". Kon ovaa "albanska zemja", Platformata gi vklu~uva i "zonite ^amrija, Kostur i Lerin", smetaj}i deka "pravednata aspiracija na site Albanci e onakva kakva {to ja opredelija u{te vo minatiot vek na{ite prerodbenici - obedinuvawe na site albanski etni~ki prostori vo edna edinstvena nacionalna dr`ava".

A kakva e istoriskata vistina?