Na{ata granica nesomneno e otvorena, i ja informirame doma{nata i svetskata javnost, deka nema da dozvolime da ima ilegalni preminuvawa, osven na oficijalnite premini se zabranuvaat sekakov drug vid na vleguvawa - istakna ministerot za odbrana i pretsedava~ na krizniot {tab akademik Nikola Kqusev, na minatonedelnata pres konferencija. Ministerot Kqusev, oceni deka po najnoviot bran begalci, nivniot broj vo Makedonija se dvi`i okolu 250.000 lica, i deka tie pretstavuvaat 12 do 13 osto od naselenieto vo dr`avava. Toj, naglasi deka svetskite iskustva poka`uvaat deka ova e golem procent, za{to samo 5 do 8 procenti ve}e se smetaat za opasnost za bezbednosta vo nekoja zemja. Ovoj podatok - akademik Kqusev - go potkrepi i so soznanijata deka samo ilegalnite preminuvawa, koi u~estvuvaat vo vkupnata brojka so 5 do 10 osto, pretstavuvaat visok rizik za destabilizacija na Makedonija. Zatoa - naglasi ministerot Kqusev - i natamu vlezot vo Makedonija }e bide strogo kontroliran, a odgovornosta za site begalci }e ja snosi Me|unarodnata zaednica i Visokiot komesarijat za begalci na OON (UNHCR). Akademik Kqusev, potencira, deka na svojata teritorija, Republika Makedonija, }e gradi samo u{te eden kamp za begalci, a toa e ^egrane 2. Vo Senokos i na Blace }e ima pro{iruvawa na kampovite, a po ova se zabranuva izgradba na begalski kampovi - istakna ministerot Kqusev. Toj, istovremeno naglasi, deka Me|unarodnata zaednica e zamolena da se gri`i za novite begalci i da go zabrza vozdu{niot most. Da go intenzivira preseluvaweto na begalcite kon stranskite zemji. Kqusev, povtorno upati kritiki do UNHCR, poradi neispolnuvawe na svoite obvrski kon Makedonija, i za finansiskoto pokrivawe na tro{ocite okolu izgradbata na begalskite kampovi. Istovremeno go kritikuva{e i NATO, zatoa {to ne gi koristi makedonskite resursi.

Na pres konferencijata ministerot za urbanizam i grade`ni{tvo Du{ko Kadievski informira deka dosega za izgradbata na begalskite kampovi se potro{eni 11 miloni germanski marki, a vo ovie tro{oci ne se vlezeni ^egrane 2 i pro{iruvawata na ve}e postoe~kite kampovi. Toj naglasi deka Makedonija, dnevno, za nivno odr`uvawe tro{i okolu 4 milioni denari, a na smetkata na Vladata se pristignati samo 2 miliona amerikanski dolari, kolku {to uplatil UNHCR. Na istata sredba so novinarite, zamenik minsterot za nadvore{ni raboti Boris Trajkovski, re~e deka dosega od stranstvo se pristignati 18 milioni toni humanitarna pomo{, od koi 16 miloni toni se prefrleni na humanitarnite organizacii, a samo 2 milona tona na Vladata na Republika Makedonija. Pritoa, toj naglasi deka najgolemi donatori se Germanija i Italija, a kako "deklarirana pomo{" e dobiena od SAD, vo iznos od 17 miloni dolari, od koi samo 1,5 milon be{e namenet za Vladata. Na novinarskite pra{awa, koi najmnogu bea postavuvani od stranskite novinari, odgovaraa ministrite Kqusev i Trajkovski. Tie uka`uvaa deka begalcite ne se samo problem na Makedonija tuku i na drugite 180 zemji ~lenki na OON, koi i se potpisni~ki na mnogute konvencii za pravata na begalcite. Zatoa, tie treba da prifat begalci i da im obezbedat uslovi za normalno `iveewe. Pritoa e istaknato deka se pregovara so Tirana za da bidat prefrleni odreden broj na begalci. Na krajot, na{ite ministri bea decidni, deka od granicata ne e vraten nitu eden begalec, a kamo li deka taa e zatvorena.